Na Daljnem vzhodu česa podobnega helsinški listini pravzaprav sploh ni. Vse več sindromov vzpona nacionalističnih teženj pa bi moralo že sprožiti alarm. Eden od zadnjih tovrstnih sindromov zadeva nacionalistične strasti dveh ključnih "velikih nacij" tega območja: Kitajske in Japonske. Tako kot dokaj pogosto v tovrstnih primerih je povod za naraščajočo evforijo za zunanjega opazovalca dokaj komičen. Ogorčenost reakcije na povod pa se zdi daleč pretirana. Skratka, nekaj pustih skal v Pacifiku severno od Tajvana - tipično je, da obstaja zanje kitajsko in japonsko ime, namreč otočje Diaoju po kitajsko in Senkaku po japonsko - je povod za pravo mobilizacijo Kitajcev. Le-ti namreč žolčno reagirajo na dejanje skupine japonskih ekstremistov, ki so na spornih otokih popravili svetilnik. Pri tem je zlasti zanimivo to, da so se v protestu proti japonskemu imperializmu združili Kitajci kontinentalne Kitajske, Hongkonga in Tajvana. Ta ponovno porojeni duh nacionalne enotnosti lepo ilustrira dejstvo, da so člane hongkonške demokratične stranke, ki so nepreštevnokrat demonstrirali pred stavbo agencije Xinhua, prvič spustili v stavbo, ko so prinesli peticijo proti Japonski. Nekakšno razburjeno civilno družbeno gibanje že koordinira priprave na množično ekspedicijo kitajskih in tajvanskih ribiških čolnov na sporne otoke, kjer naj bi udeleženci odstranili japonski svetilnik.