Pojavil se je konec leta 1992 v Ljubljani in v nekaj mesecih postal najrazvpitejši podjetnik v Sloveniji. Magister ekonomije ISHAK DŽIRLO, štiriinštiridesetletni Sarajevčan, je zaslovel že konec osemdesetih, ko je predvsem v Srbiji in Bosni prodajal marsikaj, še najraje nepotrebne malenkosti, ki krajšajo čas gospodinjam in ne stanejo preveč. Korenine družine Džirlo naj bi segale v Španijo, od koder so njegove židovske prednike pregnali v petnajstem stoletju. Zavetje so našli v takrat turškem Sarajevu. »Veliko smo potovali in nimamo pravega občutka za prostor ter pripadnost kakemu kraju,« rad pove Džirlo. Tako se mu niti ni bilo težko privaditi na Slovenijo, čeprav že nekaj časa razmišlja o osvajanju drugih, še zahodnejših trgov. V Sloveniji je zaslovel s čajem za hujšanje, imenovanim Čang Šlang, okoli katerega se je napletlo veliko zgodb, češ da gre pravzaprav za odvajalni čaj. Kljub temu je novi podjetnik s prodajo čaja pokazal, da se medijske predstavitve blaga, ki ga prodaja, loteva zelo nenavadno. »Moj koncept ni bil nikoli tipično evropski, se pravi, da bi najprej kupil blago, potem pa iskal kupce. Nasprotno, najprej sem vlagal v podobo podjetja, potem pa sem trgu ponudil, kar je od mene pričakoval,« se je v začetku leta pohvalil Džirlo, ki je nato v prvem polletju zasedel prvo mesto med oglaševalci v slovenskih medijih. Bežigrajska pošta pa se je šibila pod težo paketov, v katerih je Džirlo d. o. o. kupcem pošiljal čaje, kondome, pojoče čaše, merilnike korakov in podobno blago. V slovenski prestolnici pa je Džirlo poskrbel še za drugačno promocijo. Sivega cadillaca je spomladi zamenjal z izzivalno rdečim dirkalnim pontiacom, iz katerega je ponavadi odmevala 100-decibelska verzija hita No limits. Zraven Džirla so sedela dekleta, za katera so promenadni opravljivci mislili, da bodo postala t.i. Džirlova dekleta. Pa tudi same so bile menda o tem prepričane. Ob večerih pa je hodil v Babilon. V svetleči se obleki in z belim širokokrajnim klobukom na džirlodens v slogu zrelega Michaela Jacksona.