Delu z dne 14. 9. 2002. Ne zgodi se namreč zelo pogosto, da avtorji ( in persona in lastnoročno) odgovarjajo navadnim zemljanom, ki vržejo kakšno svoje vprašanjce ali pomislek v poštni predal Dela . Sprašujete me, če mi bo kaj lažje po Vaši (recimo bobu bob) sibilinsko zaviti, zavijajoči in zavajajoči razlagi, v katerem jeziku/narečju je napisan naslov Vaše filmske komedije La fino Sloveno . Žal Vam moram prav skrušeno priznati, da mi ni ne dosti ne malo in čisto nič lažje. Vsi tisti slavni ljudje in institucije, ki jih navajate, ker so bodisi to špraho izumili ali jo samo iz strateških ali kakih drugih razlogov uporabljajo, so mi še bolj zameglili pojme in pogled. Zatekla sem se v sili in potrebi k nekim gledališkim in filmskim strokovnjakom, a tudi oni mi niso bili v nobeno pomoč. Konstatirali so namreč, kar sem že na začetku nekako kapirala, še preden sem vzela pero v roke in stegnila jeziček, da gre najbrž za bolj ali manj (prej manj kot bolj) po(ne)srečeno preigravanje besed. A ker sem jaz zares radovedne sorte, mi ta tipično ženska žilica (firbčnost) le ni dala miru, češ zakaj bi samo ugibala in domnevala, in se navsezadnje lahko ukaželjno srce. Le to mi ne gre v precej trdo glavo: zakaj ste se po tako skrbno ali enkratno izbranem naslovu filma, s katerim naj si bralci le belijo lase in gledalci umirajo, zadovoljili s tako podpovprečnim (beri neatraktivnim in nefantazijskim) prevodom le-tega v eno najbolj znucanih in razumljivih, ergo konvencionalnih slovenskih narečij ( T' zad'n Sloven'c ). Ali je slovenščina z vsemi svojimi narečnimi govoricami vred tako ... toga in nepregibna pa neposkočna, da še Charlie Chaplin in Tito ne bi iz nje izvlekla nič, kaj še Janez Škof, Veronika Drolc et company z njihovo scenaristko in režiserko vred? Pa še to drobno in stransko vprašanje: Stilno (po kratkih stavkih in odrezavosti) me spominjate na gospo Vesno V. Godina iz One . Kaj Vi posnemate njo ali ona Vas? Ali obe ... Ljub pozdrav vsej klapi in hvala za pozornost.