Mavec, Lenart in Mayer so v odgovoru občini Šoštanj, ki jih je v začetku septembra seznanila s pritožbami občanov, zapisali: »Verjamemo, da je tresenja tal moteče, saj se meja človeške zaznave začne že nekje pri 0,1 mm/s, vendar je tudi to daleč od dopustnih meja. Kar se jakosti tresljajev tiče, pa kljub temu da starejše hiše niso grajene s protipotresno varno tehnologijo, bi ob kolikor toliko normalni gradnji morale zdržati sunke, predvidene za spomeniško varovane objekte. Če primerjamo tresenje tal v Šoštanju s tresenjem tal ob kamnolomih, kjer minirajo in ravno tako izvajajo meritve, ugotovimo, da tam dosegajo vsakodnevno vrednosti 2 do 3, tudi 4 mm/s, medtem ko so v Šoštanju tipične vrednosti 0,6 do 1,1 mm/s. Izjema so tukaj redki dogodki, eden do dva na leto, jakosti 2 do 3 mm/s. Najmočnejši dogodek je bil 3. junija ob 14.58, in sicer 3,97 mm/s, ki je bil do zdaj najmočnejši, vendar zanj nismo prejeli nobene pritožbe.«