Med pomembnejšimi ustanovami sta bili seveda tudi univerzi v Ljubljani in Mariboru. Študijska pot je namreč za Slovence brez državljanstva tako v prestolnici kot v štajerskem glavnem mestu olajšana. Na vsaki študijski smeri je namreč 5% razpisanih mest vedno namenjenih rojakom izza meja. V istem sklopu posveta so udeleženci spoznavali tudi program CMEPIUS, ki skrbi za ministrske štipendije in dodelitev študentskih domov zamejskim in izseljenskim upravičencem. Poseben sklop srečanja je bil ne nazadnje namenjen poglavju zaposlovanja v Sloveniji in pridobitvi slovenskega državljanstva. S tem je bil institucionalni del srečanja sklenjen. Pred udeleženci sta bila še dva nekoliko bolj turistična dneva. Na programu je bila selitev iz Ljubljane na Primorsko. Prvi, naravni cilj, je bila novoustanovljena Primorska univerza. Pri njeni predstavitvi je bila izpostavljena čezmejna povezovalna vloga in razvojne možnosti, ki iz slednje izhajajo. že skoraj na Hrvaški meji so mladi Slovenci iz zamejstva in izseljenstva spoznali eno izmed največjih znamenitosti slovenske Istre: vasico Hrastovlje. Večstoletna cerkvica na gričku v vasi skriva pravi zaklad malega istrskega naselja, dobro ohranjene freske iz 16. stoletja z Mrtvaškim plesom na čelu. Zadnja etapa na Slovenskem je bila za mlade Slovence postanek na Krasu. Tam so priložnostni gosti spoznali čarobno privlačnost kamnite pokrajine, v Štanjelu pa si ogledali tipično vasico s čudovitimi kraškimi oboki in malimi hišicami. Potovanje po Sloveniji se je za udeležence posveta sklenilo z ogledom naravne podzemne znamenitosti, Škocjanskih jam in divje Reke, ki si je v kraškem podzemlju izdolbla svojo strugo. Po štirih dneh se je druženje mladih zamejskih in izseljenskih študentov sklenilo. Kraška pokrajina je postala tako priča še zadnjega skupinskega slikanja in uradnega slovesa. Vsakega je doma že čakala vrnitev v vsakodnevno rutino navadnega življenja. AČ