ulica, trg, monument, do vere v večnost soodvisnosti med tipom in stavbo. To nas uči žalostna izkušnja realnosti našega prostora. Glavni cilj urbanizma v zadnjih dveh desetletjih je bila ponovna oživitev urbanega prostora, rezultat pa ponavadi ni dosegel pričakovanj. Ker je koncept ostal na nivoju estetskega, tako pri negi obstoječega kot pri kreaciji novega mestnega tkiva, je prehitro zapadel v kič in površinskost. Sklicevanje na zanesljive obče vrednote in trajnost ter stabilnost retrogradnega pristopa se torej očitno znajde v težavah ob stiku z realnostjo, ko ne uspe zajeti njene kompleksnosti, hitrosti spreminjanja in mnogovrstnosti. Ali se današnji urbanizem res ne more prilagoditi ničemur drugemu kot vsakokratni aktualni politiki? Ne zanikujemo njene nujnosti, vrednosti, pomembnosti, radi bi le poudarili trajanje, širšo časovnost, ki z vsakodnevno demokracijo in pluralizmom ni povezana kot odvisna transmisija, ampak v relaciji do nje nastopa kot avtonomna stroka. Periferija kot subjekt urbanizma Če pogledamo ortofoto kateregakoli večjega slovenskega mesta, lahko vidimo tipično situacijo za sodobna evropska mesta. Na eni strani center, historično mesto, za katerega je značilna struktura reda, ravnotežje in harmonija, določena stopnja homogenosti. To pomeni ponavljanje elementov, stabilnost podobe. V nasprotju s tem je periferija, sodobno mesto, za katerega je značilna različnost in raznorodnost sestavnih delov – po merilu, po neprestanem presnavljanju. Značilna je tudi labilnost. Sestavni deli so primitivni, često enopomenski, brez zgodovinske naslojenosti – brez klasične estetike oziroma lepote. Ekstenzivni razvoj v zadnjih nekaj desetletjih je v okvir mesta zajel obširna območja. Ta območja so konstruirani fragmenti, ki so v veliki meri neustrezni ali le delno ustrezni. Da je periferija dejstvo, je nesporno. Da je slabo strukturirana, tudi. Kako bolje strukturirati periferijo? To je, poenostavljeno rečeno, velika tema sodobnega urbanizma. Obstoječe mesto ima določeno rezistenco do sprememb. V periferiji je ta rezistenca razumljivo manjša in je zato potencial večji. Večje

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
ulica ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
trg trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
monument monument samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
do do predlog; rodilnik
vere vera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
večnost večnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
soodvisnosti soodvisnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
med med predlog; orodnik
tipom tip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
stavbo stavba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
uči učiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
žalostna žalosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
izkušnja izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
realnosti realnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
našega naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, množina svojine
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Glavni glaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
cilj cilj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
urbanizma urbanizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
zadnjih zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, dvojina, mestnik
dveh dva glavni števnik; besedni zapis, srednji spol, dvojina, mestnik
desetletjih desetletje samostalnik, občno ime; srednji spol, dvojina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
ponovna ponoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
oživitev oživitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
urbanega urban splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
rezultat rezultat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
dosegel doseči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
pričakovanj pričakovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
koncept koncept samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ostal ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; mestnik
nivoju nivo samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
estetskega estetski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
negi nega samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
obstoječega obstoječ deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
pri pri predlog; mestnik
kreaciji kreacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
novega nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
mestnega mesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
tkiva tkivo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prehitro prehitro splošni prislov; nedoločena stopnja
zapadel zapasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
kič kič samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
površinskost površinskost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Sklicevanje sklicevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
zanesljive zanesljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
obče obči splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
vrednote vrednota samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
trajnost trajnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ter ter priredni veznik
stabilnost stabilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
retrogradnega retrograden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pristopa pristop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
znajde znajti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
težavah težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ob ob predlog; mestnik
stiku stik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
realnostjo realnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ko ko podredni veznik
ne ne členek
uspe uspeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zajeti zajeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
njene njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
kompleksnosti kompleksnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
hitrosti hitrost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
spreminjanja spreminjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
mnogovrstnosti mnogovrstnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ali ali priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
današnji današnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
urbanizem urbanizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prilagoditi prilagoditi glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ničemur nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
drugemu drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, dajalnik
kot kot podredni veznik
vsakokratni vsakokraten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
aktualni aktualen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
politiki politik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Ne ne členek
zanikujemo zanikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
njene njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
nujnosti nujnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vrednosti vrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pomembnosti pomembnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
radi rad splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
le le členek
poudarili poudariti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
trajanje trajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
širšo širok splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
časovnost časovnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
z z predlog; orodnik
vsakodnevno vsakodneven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
demokracijo demokracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
pluralizmom pluralizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
povezana povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
odvisna odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
transmisija transmisija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ampak ampak priredni veznik
v v predlog; mestnik
relaciji relacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
do do predlog; rodilnik
nje on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik
nastopa nastop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
avtonomna avtonomen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stroka stroka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Periferija periferija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
subjekt subjekt samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
urbanizma urbanizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
pogledamo pogledati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ortofoto ortofoto samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kateregakoli katerikoli oziralni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
večjega velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, rodilnik
slovenskega slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vidimo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
tipično tipičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
situacijo situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
sodobna sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
evropska evropski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Na na predlog; mestnik
eni en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
center center samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
historično historičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
značilna značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
struktura struktura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
reda red samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ravnotežje ravnotežje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
harmonija harmonija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
določena določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stopnja stopnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
homogenosti homogenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
ponavljanje ponavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
elementov element samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
stabilnost stabilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
podobe podoba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
nasprotju nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
periferija periferija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sodobno sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
katerega kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
značilna značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
različnost različnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
raznorodnost raznorodnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sestavnih sestaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
delov del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
po po predlog; mestnik
merilu merilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
po po predlog; mestnik
neprestanem neprestan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
presnavljanju presnavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Značilna značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
labilnost labilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Sestavni sestaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
deli del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
primitivni primitiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
često često splošni prislov; nedoločena stopnja
enopomenski enopomenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
brez brez predlog; rodilnik
zgodovinske zgodovinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
naslojenosti naslojenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
brez brez predlog; rodilnik
klasične klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
estetike estetika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
lepote lepota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ekstenzivni ekstenziven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
razvoj razvoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
zadnjih zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
desetletjih desetletje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; tožilnik
okvir okvir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zajel zajeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
obširna obširen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
območja območje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
območja območje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
konstruirani konstruiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
fragmenti fragment samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
veliki velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
meri mera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
neustrezni neustrezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
le le členek
delno delno splošni prislov; nedoločena stopnja
ustrezni ustrezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
periferija periferija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
dejstvo dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nesporno nesporen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
strukturirana strukturiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
bolje dobro splošni prislov; primernik
strukturirati strukturirati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
periferijo periferija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poenostavljeno poenostavljeno splošni prislov; nedoločena stopnja
rečeno rečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tema tema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sodobnega sodoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
urbanizma urbanizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Obstoječe obstoječ deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
določeno določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
rezistenco rezistenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
sprememb sprememba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
V v predlog; mestnik
periferiji periferija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
rezistenca rezistenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
razumljivo razumljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
manjša majhen splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
potencial potencial samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
Večje velik splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Krtina
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: O urbanizmu : Kaj se dogaja s sodobnim mestom?
avtor: neznani avtor