Zakaj si tako zelo želimo ugajati drugim? Zakaj se tako močno trudimo, da bi bili sprejeti, ljubljeni, sprejemljivi? Zakaj se ne trudimo raje ugajati sebi? Poosebljeno odražam tipično predstavnico ženske, ki si želi, da bi bila družbeno sprejemljiva. Zakaj? Ker je tako lažje.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ugajati ugajati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, dajalnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
trudimo truditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
sprejeti sprejet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ljubljeni ljubljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sprejemljivi sprejemljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
trudimo truditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
raje raje splošni prislov; primernik
ugajati ugajati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
sebi se povratni zaimek; dajalnik
Poosebljeno poosebljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
odražam odražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
tipično tipičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
predstavnico predstavnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ženske ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želi želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
družbeno družbeno splošni prislov; nedoločena stopnja
sprejemljiva sprejemljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
lažje lahek splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Posavski obzornik
avtor: neznani novinar