Ta pripetljaj že kaže tipične poteze pripovedi o zlorabi hostije. V trenutku ogroženosti je napadena hostija, torej sveta podoba, reagirala enako kot sveta likovna podoba. Tedaj se je izkazala njena resnica, ki je najvišja resnica krščanstva; učinkovala je kot resnična Kristusova krikri in telo. Zato sta kruhkruh in vinovino najvišji podobi vseh podob, v katerih je treba častiti KristusaKristus Jezus . Hostijahostija je veljala za tako močan cerkveni zakramentzakrament , da se je, kadar je bila ogrožena, lahko branila kar sama (kar so mogli tudi najbolj spoštovani nabožni kipi in slike). Vsaka božja stvaritev, naj je bila racionalna kakor človek, iracionalna, kakor živali ali celo vsi elementi, ki so brez čutov, kot so vodavoda , ogenj, zemlja in zrak, je jasno prepoznavala njeno stvarnost. Caesarius je to dokazoval s številnimi primeri. Ko je neka cerkev v okolici Heisterbacha pogorela do tal in se je vse, kar je bilo v njej vnetljivega, spremenilo v pepel, so v monštranci z oltarja našli neokrnjeno hostijohostija . Precej bolj zapleten pa je naslednji Caesariusov primer. Med albižanskimi heretiki so bili brezbožneži, ki so z vražjo pomočjo spreobrnili marsikaterega pravovernega katolika. Tudi če bi bilo Kristusovo telo veliko kakor Alpe, so govorili, bi ga verniki že zdavnaj pojedli. Svoje (krivo) prepričanje so utemeljevali tudi tako, da so hodili po vodi, ne da bi potonili. Neki mož, goreč v pravi veri, ki se je zavedal, da se bo temu lažnemu veronauku uprl le pravi krščanski znak, je odnesel k reki hostijohostija v monštranci. Spustil jo je v vodovoda in hudičeva čarovnija je prenehala. Krivoverci so potonili, angel pa je dvignil monštranco v nebo. Nekaj nadvse prepričljivih je tudi dogodkov, ki dokazujejo, kako je hostija vplivala na živali. Muho, ki jo je obletavala med posvetitvijo, je pri priči usmrtila. V Eberbachu so duhovniki vrgli skozi okno počene hostije. Miši so jih temeljito obglodale, vendar samo po robovih in zunanjščini, svete črke v njih so ostale nedotaknjene. Tatovi v kraju Comede so ponoči oropali cerkev in sveto posodje zakopali na njivi. Ko je kmet zjutraj tam oral, sta vola obstala pred monštranco s hostijohostija in se nista hotela premakniti. Neka ženska je naskrivaj odnesla v ustih hostijohostija iz cerkve in jo položila v čebelji panj, ker so čebele množično poginjale. Čebele so jo prepoznale in ji iz voska naredile čudovit oltar. ib.