Ali se bo kriza na trgih nadaljevala, je v veliki meri odvisno tudi od odziva politike oziroma državnih ustanov. Znano je, da so dolgotrajni medvedji trendi na trgih (ki trajajo več kot leto dni in s padci prek štirideset odstotkov) predvsem posledica napačnih odločitev vlad in centralnih bank. Tipične napake vlad bi lahko po »GaveKal research« razdelili v pet razredov: napake v monetarni politiki, iskanje vojnih konfliktov, povečanje regulacije, rast protekcionizma in zvišanje davkov. Danes v globalnih ekonomijah načeloma ni čutiti priprav na zviševanje davkov. Edina nezaželena razlika je le kandidat za predsednika Obama, ta pa je v tem trenutku posebnost, ki potrjuje prej omenjeno pravilo. Japonska bo celo predlagala zmanjšanje obdavčitve podjetniških dobičkov. Pričakovanja visokih davkov danes za potencialni dolgotrajni medvedji trend niso vzrok. Pri nevarnosti protekcionizma pa tega ne bi mogel trditi. Od korejskih demonstracij proti uvozu ameriške govedine do višjih izvoznih dajatev, ki bremenijo kitajske izvoznike gnojil, ter prekinitve pogajanj med ZDA in Kolumbijo npr. o prostotrgovinski izmenjavi kažejo na to, da se globalizacija in liberalizacija trgovine počasi upočasnjujeta. Zelo pomembno je, da se restrikcije v trgovini povečujejo predvsem pri prehranskih surovinah, kot je zadnja omejitev izvoza vietnamskega riža. Trgovinske omejitve bi lahko bile ena mogočih dolgoročnih zavor pri delniškem preboju navzgor.