Splet vplivov in različnosti se torej kaže v vsej kompleksnosti, ta pa se seveda odraža tudi v Lombardski kuharski umetnosti, kjer le stežka poiščemo skupni imenovalec, ki naj bi tej kuhinji služil kot navdih. Milano, glavno mesto, je poseben primer; kljub temu, da so v družinah in nekaterih značilnih lokalih ohranili celo vrsto tipičnih jedi, se v metropolah, ki so že od nekdaj bolj dovzetne za zunanje vplive, tipičnost zelo težko ohranja. Te neizogibne in prav gotovo tudi boleče spremembe so vzrok, da ni mogoče govoriti o neki določeni pokrajinski identiteti. Kljub temu pa lahko razberemo nekatere osnovne značilnosti.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Splet splet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vplivov vpliv samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
različnosti različnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
vsej ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
kompleksnosti kompleksnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
seveda seveda členek
odraža odražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
Lombardski lombardski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
kuharski kuharski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
le le členek
stežka stežka splošni prislov; nedoločena stopnja
poiščemo poiskati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
skupni skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
imenovalec imenovalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, dajalnik
kuhinji kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
služil služiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
navdih navdih samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Milano Milano samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
glavno glaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poseben poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
družinah družina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
značilnih značilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
lokalih lokal samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ohranili ohraniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
celo celo členek
vrsto vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
tipičnih tipičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
jedi jed samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
metropolah metropola samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
že že členek
od od predlog; rodilnik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
dovzetne dovzeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
zunanje zunanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
vplive vpliv samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
tipičnost tipičnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
ohranja ohranjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
neizogibne neizogiben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
prav prav členek
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
boleče boleč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
spremembe sprememba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vzrok vzrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
govoriti govoriti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
o o predlog; mestnik
neki neki nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
določeni določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
pokrajinski pokrajinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
identiteti identiteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
razberemo razbrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nekatere nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
osnovne osnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
značilnosti značilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1993
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Italijanska gastronomija
avtor: neznani avtor