Glede na opisano tipično porazdelitev del v tipični družini lahko brez pretiravanja rečemo, da je mama nepogrešljivi član vsakega normalnega gospodinjstva. Če je ne bi bilo, bi imeli resne težave posoda se ne bi hotela pomiti in kosilo se ne bi hotelo skuhati in koš za smeti bi se vztrajno polnil in bi trdovratno zavračal možnost, da se sam sprehodi do kante na dvorišču in se preobleče v novo vrečko. Pri vsem tem pa nekako pozabljamo in to, bodimo pošteni, čisto zavestno in hotŽ, da so mami hišna opravila v resnici ravno tako zoprna kot nam; da zjutraj ravno tako težko vstaja ter da bi raje, kot da pripravlja zajtrk, še malo poležala, in da je popoldne, ko se vrne iz službe, ravno tako utrujena kot mi, ko se vrnemo iz šole. Z drugimi besedami: ravno tako, kot to naredimo mi, bi se lahko tudi naša mama popoldne zavalila na kavč pred televizijo in čakala, da za domovanje poskrbi kdo drug. Dolgo sem se spraševala, zakaj mame tega tudi dejansko ne naredijo dokler nisem ugotovila, da za to, da trmastega najstnika prepričaš o čemer koli, potrebuješ trikrat več energije kot za vsa hišna opravila skupaj. Tako, se mi zdi, se zdi mamam po že tako napornem dnevu preprosto lažje postoriti vse namesto vseh kot pa vztrajati pri tem, da mora vsak član družine prevzeti svoj del odgovornosti za čisto domovanje.