oja nenavadna zgodba se dogaja v Indiji. Takrat sem mnogo popotoval in tako je naneslo, da sem se ustavil tudi v Vrindavani, svetem mestu gospoda Krišne. Tam sem naletel na popotnike iz južne Indije in skupaj smo najeli sobo. Nekaj časa je vse potekalo in izgledalo normalno. Obiskovali smo lokalne templje, sveta mesta Krišnovih zabav, se kopali v sveti reki Jamuni in se imeli zelo duhovno in fino. Potem pa je eden od romarjev iz južne Indije, ime mu je bilo Gopal, zbolel. Lotila se ga je vročina, slabost celega telesa, bruhanje, driska ipd. Nismo se preveč vznemirjali, ampak smo ga odpeljali k najbližjemu zdravniku. Tu pa se zgodba šele zaplete. Zdravnik namreč ni znal postaviti diagnoze. Vsi bolezenski znaki skupaj niso ustrezali nobeni tipični bolezni. Zato mu je predpisal tablete proti bruhanju in vročini, ostalo pa naj bi pokazal čas. Zdravstveno stanje ubogega Gopala pa je bilo vse slabše in slabše. Več kot očitno je bilo, da ga nekaj izčrpava, mu jemlje moč, vitalno življenjsko energijo, saj se ni in ni mogel postaviti nazaj na noge in si zopet pridobiti zdravja. Vse več je tudi ležal in edino znamenje življenja, ki je še tlelo v njem, je bilo dihanje. Nihče ni znal pojasniti, kaj se dogaja in zadnji zdravnik, h kateremu smo ga peljali, je predlagal urgenco v New Delhiju. Sledila je noč, v kateri smo pakirali osebne stvari in se pripravljali za pot v Delhi. Gopal je ležal na postelji in plitko dihal, saj je bil za kar koli druge-