Množična in tipična bolezen nekompetentnih športnih funkcionarjev: najboljši trener je tisti, ki najbolje obvlada proces treninga. Kakšna iluzija! Dober trening, potencialno, v seštevku odlik trenerja morda pomeni 20 odstotkov, vse v zvezi z njim je že videno, razlika med enim in drugim je pravzaprav le v podrobnostih in zaporedju vaj. Z optimalnim si je v razmerah izostrene konkurence zelo težko priigrati prednost. (Z dobro taktiko je tu in tam bolje). Veliko lažje je to z izbiro in obvladovanjem igralcev in moštva; dobri praktiki menijo, da je ta segment trenerskega delokroga odločilen: kdor slabo izbere igralce ali ne obvladuje moštva, tudi ob optimalnem treningu nima nobene možnosti za uspeh. O prvem, kakovosti in zanimivosti treninga, praviloma sodijo igralci, ki nimajo radi skrajnih naporov (zato obožujejo trenerje, ki ne priganjajo preveč); ti pa so najpogosteje najučinkovitejši. Učinek preostalih 80 odstotkov - izbor akterjev in obvladovanje odnosov med njimi, potrjujejo rezultati: tekmovalni in komercialni.