Se tudi vaš delovni dan začne nekako takole: Joj, pa to ni res, koliko je ura! Saj sploh nimam pojma, kaj naj oblečem! Bom kar malo sira spotoma pojedla. Kje so že ključi od avta? Za božjo voljo, zdaj pa še pes laja! Ali bi se lahko gospodič sin odlepil od svojih računalniških igric in šel z njim kakat, prosiiiim... Oh ne, zdaj pa še telefon zvoni! Tudi vam dobro jutro, soseda. Ja, lepo jutro... Lepo? Saj res, vas na vsem lepem udari kot strela z jasnega. Le kdaj je narava dobila svojo prelepo zeleno spomladansko obleko? Brati in ne misliti je tako kot jesti in ne prebaviti... ali gledati in nič videti. Prav vam je, če se stvari okoli vas dogajajo mimo vas, ker jih, zaposleni z lovljenjem ravnotežja v teh turbulentnih časih, nimate časa pogledati. Ampak dokler smo živi, ni za nobeno stvar prepozno, pravijo. Torej spreglejmo! Kot nekoč Esmeralda, ko je čudežno spregledala in najprej videla svojo zeleno obleko. Kakršne je tudi sicer vselej nosila. Pa ne le zato, ker so pristajale njenim smaragdno zelenim očem. Tudi zato, ker je zelena naravnost zdravilna, tipična ženska barva, ki simbolizira prebujanje prvobitnih voda. Je barva upanja, sreče, znanilka življenjske moči. Kot zeleni smaragd, drag kamen svetlobe z ezoterično močjo obnavljanja in osvežitve.