reje je malodane vse presenetil, posebno še sosedi Kitajsko in Japonsko. Kitajska je s severnokorejskim političnim režimom (ki se sam proglaša za socialističnega) vzdrževala dobre odnose, Japonska pa se je sploh odrekla razvijanju jedrskega orožja, zato nista ogrožali varnosti Severne Koreje. Po splošni oceni je njen jedrski poskus posledica dolgotrajne želje postati jedrska sila in s tem ojačiti svoj politični položaj. Znano je, da velik del njenega prebivalstva živi v težkih gospodarskih razmerah, zato je želja po posesti jedrskega orožja tipičen znak politične šibkosti režima. Zato so ostala na mrtvem tiru dolgoletna pogajanja z Južno Korejo za normalizacijo razmer na celotnem tamkajšnjem območju, kjer teče zadnja meja hladne vojne. Naj mimogrede spomnimo, da 38. severni vzporednik loči Severno in Južno Korejo že od konca vojne. Korejska vojna (1950-1953) je bil poskus severnokorejskega komunističnega režima zavojevati Južno Korejo. Prav nastop sil OZN je to njeno nasilno namero preprečil. Severna Koreja ima 20 milijonov prebivalcev, Južna Koreja pa 50 milijonov. Povsem razumljivo je, da mednarodna skupnost ni mogla mimo jedrskega poskusa Severne Koreje, ki po splošni oceni ogroža varnost tamkajšnjega območja. Toliko je res, da je Varnostni svet OZN soglasno obsodil omenjeni jedrski poskus in odredil uvedbo sankcij v obliki trgovinske zapore za vojaške izdelke in zamrznitev nekaterih finančnih virov. Medtem se pa nadaljujejo pozivi, naj se vrne k šeststranskim pogajanjem za odpoved izdelovanju jedrskega orožja. Ker je že govor o Združenih narodih, naj omenimo, da je minuli teden Italija bila izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta za obdobje 2007-2008. Njeno članstvo je podprlo 186 članic na skupno 192, kar je zanjo pomembno priznanje. Alojz Tul