Skladi tveganega kapitala praviloma ne vlagajo denarja v projekte v njihovi najzgodnejši razvojni fazi (na primer za financiranje izdelave prototipa). Na Zahodu se čas vstopa v projekt celo zamika v čedalje poznejše faze. Podjetnik mora za začetno obdobje poslovanja najti druge finančne vire. In četrtič, za upravljavca sklada je podjetnik (oziroma vodstvo podjetja) pomembnejši od same poslovne ideje. Sklad denar zaupa podjetniku, ker verjame, da ga bo ta zaradi svojega znanja in izkušenj znal pravilno »obrniti«. Poslovna ideja sama po sebi za upravljavce skladov nima nobene vrednosti. V Sloveniji so trenutno dejavni naslednji skladi tveganega kapitala: - Alpe Adria Venture Fund Ta sklad upravlja družba Horizonte Venture Management , ki je pred tem upravljala naš prvi sklad tveganega kapitala Horizonte. Upravljavska ekipa na čelu z dr. Matejom Penco ima največ praktičnih izkušenj s tovrstnim vlaganje pri nas. V novem skladu Alpe Adria Venture Fund imajo na voljo za naložbe 20 milijonov evrov . Doslej so denar vložili v devet projektov in imajo še dovolj denarja za nove naložbe. Nove projekte izbirajo počasi. Podjetnikom s tržno najzanimivejšimi poslovnimi načrti raje svetujejo, naj poskušajo idejo uresničiti v tujini, kjer so pogoji za investitorje bistveno boljši. - Prophetes Sklad tveganega kapitala Prophetes je doslej vložil kapital v dva razvojna projekta, ki naj bi postala veliki svetovni uspešnici. Razvoj izdelkov so v glavnem končali, postavili so začetno proizvodnjo, zdaj zbirajo kapital za trženje na svetovnem trgu. Novih projektov do nadaljnjega ne sprejemajo. - KD Group KD Group je že pred ustanovitvijo sklada tveganega kapitala investiral v več projektov, ki so bili opravljeni po načelih tveganega kapitala. Tipičen zgled je bila naložba v podjetje Seaway, sami pa tako ocenjujejo tudi naložbi v Kolosej in Simobil. Za svoj »pravi« sklad tveganega kapitala želijo pri različnih investitorjih zbrati približno 70 milijonov evrov , pri čemer bodo sami med večjimi investitorji. Denar bodo vlagali v podjetja v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji. - Sklad tveganega kapitala Nove Ljubljanske banke Nova Ljubljanska banka ima že od leta 1997 dalje oblikovan sklad tveganega kapitala. Njegov namen je financiranje hitro rastočih inovativnih podjetij z visokim dobičkonosnim potencialom. Denar vlagajo najraje v podjetja v fazi hitre rasti, čeprav načeloma vstopajo v vse razvojne faze podjetja. Sklad ima za naložbe na voljo pet milijonov evrov , katerim lahko v primeru večjega števila zanimivih projektov dodajo še dodatnih pet. Trenutno ima deleže v treh podjetjih v skupnem znesku milijon evrov. Sklad NLB je pripravljen vložiti v eno podjetje do milijon evrov in to najraje postopoma - v več krogih financiranja. Delež v podjetju obdržijo največ šest let. Sklad podjetjem poleg financiranja ponuja tudi aktivno sodelovanje pri upravljanju podjetja , pomoč in podporo pri opredelitvi ključnih strateških vprašanj ter pomoč pri razreševanju kadrovskih, pravnih, finančnih in drugih vprašanj. Te storitve praviloma ponujajo tudi drugi skladi tveganega kapitala. 2. Klub poslovnih angelov Klub poslovnih angelov je začel delovati leta 2001 pri takratnem Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, zdaj Agenciji za podjetništvo in tuje investicije. Je nekakšno stičišče med zasebnimi ponudniki kapitala (poslovnimi angeli) in podjetniki, ki povprašujejo po kapitalu. Angeli vlagajo v projekte lastniški kapital , se pravi, da si s podjetnikom delijo tudi poznejši dobiček oziroma izgubo. V klubu je trenutno vključenih 26 poslovnih angelov , ki so v projekte pripravljeni vložiti od 3 do 30 milijonov tolarjev . Na drugi strani je registriranih 170 projektov . Klub svojim članom posreduje informacije o ponudbi in povpraševanju, organizira sestanke med zainteresiranimi člani, ponuja tehnično pomoč pri sklepanju poslov in usposablja člane. Člani imajo zagotovljeno anonimnost vse do trenutka, ko so sami pripravljeni razkriti identiteto in se začeti neposredno pogovarjati z drugim članom. 3. Slovenska izvozna družba Slovenska izvozna družba ponuja podjetjem poleg drugih storitev tudi posojila in različne vrste garancij. Samostojno ali v sodelovanju z bankami ponujajo več vrst posojil: kratkoročna, dolgoročna, tolarska, devizna ... Njihova ponudba je tako obširna, da se je za več informacij najbolje obrniti neposredno nanje. 4. Ljubljanska borza Na Zahodu, še zlasti pa v Ameriki je običajno, da najprodornejša podjetja poskušajo denar za razvoj zagotoviti z izdajo vrednostnih papirjev . Pri nas bi v vseh letih delovanja borze lahko na prste prešteli podjetja, ki so se tako financirala. Kljub temu ta možnost obstaja. Za podjetje je najpreprostejša rešitev, če uvrsti svoje delnice ali obveznice na tako imenovani prosti trg . Zadošča že, da so izdani vrednostni papirji vplačani, neomejeno prenosljivi in izdani v nematerializirani obliki. Za uvrstitev papirjev v borzno kotacijo , pa so pogoji strožji: podjetje mora imeti v bilanci stanja najmanj 500 milijonov tolarjev kapitala, knjigovodska ali tržna vrednost delnic mora znašati vsaj 250 milijonov, v javni ponudbi mora biti vsaj 25 odstotkov vseh delnic podjetja in delnice mora imeti v lasti vsaj 150 delničarjev. Podjetje se lahko financira tudi z izdajo obveznic . Pogoji za uvrstitev obveznic v borzno kotacijo so milejši: podjetje mora poslovati vsaj tri leta in mora prodati vsaj za 300 milijonov tolarjev obveznic. Podjetje, ki se želi financirati z izdajo vrednostnih papirjev, lahko računa na strokovno pomoč ljubljanske borze, na redne izobraževalne dogodke in na promocijo podjetja med domačimi in tujini vlagatelji. 5. Bančna ponudba Med vsemi viri financiranja imajo banke še vedno največji delež. O tem, kakšne oblike posojil in drugih instrumentov za financiranje podjetja ponujajo, si lahko preberete v posebnem članku.