V starem mestnem jedru Kopra, natančneje v Kidričevi ulici, smo obiskali priljubljeno oblikovalko keramike Lilijano Gaberc. V estetskem, simpatično urejenem ateljeju oziroma galeriji nam je umetnica razkrila, kako lahko iz mase gline ustvarimo unikatno-tipične spominke slovenske Istre. Najprej nam je pojasnila, da je pred petnajstimi leti opustila delo likovnega pedagoga in se podala na pot kot samostojna kulturna delavka. Na začetku se je ukvarjala le s tehniko patchworka (krpljenke) in s slikanjem na kitajsko svilo. Nato jo je popolnoma prevzelo delo in oblikovanje z glino. Tako so pod njenimi rokami zaživeli simboli marljivih ženskih likov slovenske Istre (Šavrinke, Solinarke, Tržačanke). Pojasnila nam je, da je glina material, ki ga je prijetno občutiti med prsti, saj pomirja, obenem pa tudi neprestano spodbuja raziskovanje novih ustvarjalnih možnosti. Pravi, da je njen postopek oblikovanja kombiniran, saj se v fazah do končnega izdelka neprestano spreminja. Uporablja različne trakove, svaljke ali kepe gline. Zaupala nam je, da jo oblikovanje glinenih mas vedno znova osrečuje in izpopolnjuje, saj pri vsakem izdelku prihajata do izraza njena domišljija in ustvarjalnost. Omogoča ji, da materializira tisto, kar čuti. Skozi kupčevo fantazijo in misel pa se ročno oblikovani kipci - od Šavrink, Solinark in Tržačank do grozdov ter oljčnih vej - spreminjajo v simbolne prispodobe nekega pozabljenega časa, po katerem hrepenimo. Ne nazadnje so prav plemenita dejanja in zgodbe naših babic in dedkov tisto večno sporočilo, ki nas opominja, da smo dolžni ohranjati in negovati dediščinsko izročilo teh marljivih in delovnih ženskih likov, ki so bile v slovenski Istri ponos, junakinje svojega časa.