S svojimi mislimi ves čas ustvarjamo novo energijo, kakšno ustvarjamo, pa je odvisno od nas. V biopolje družine vsi prinesemo svojo energijo, in če ima kdo nenehno negativno energijo, je jezen, užaljen, nezadovoljen, zato trpi cela družina. Prav neverjetno je, da poskušajo otroci takrat to energijo prevzeti nase, jo predelovati, zato ker si prizadevajo uravnovešati energijo v družini. Otrok dobi astmatične napade, bronhialno astmo, angino, vnetje ušes … To so tipični simptomi, ki jih dobijo otroci, zato ker prevzemajo agresijo staršev. Otroci se velikokrat pozdravijo, ko staršem poveš, naj uredijo medsebojne odnose. Danes tako razmišljajo in naročajo tudi zdravniki, čeprav se ne izpostavljajo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
S z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
mislimi misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ustvarjamo ustvarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
novo nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
energijo energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
ustvarjamo ustvarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odvisno odvisno splošni prislov; nedoločena stopnja
od od predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
V v predlog; tožilnik
biopolje biopolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
prinesemo prinesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
energijo energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
če če podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
negativno negativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
energijo energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
jezen jezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
užaljen užaljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nezadovoljen nezadovoljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
trpi trpeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
cela cel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
družina družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Prav prav členek
neverjetno neverjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
poskušajo poskušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
energijo energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prevzeti prevzeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
nase nase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
predelovati predelovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
zato zato priredni veznik
ker ker podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
prizadevajo prizadevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
uravnovešati uravnovešati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
energijo energija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
družini družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Otrok otrok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dobi dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
astmatične astmatičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
napade napad samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
bronhialno bronhialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
astmo astma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
angino angina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vnetje vnetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ušes uho samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tipični tipičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
simptomi simptom samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
dobijo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
ker ker podredni veznik
prevzemajo prevzemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
agresijo agresija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
pozdravijo pozdraviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ko ko podredni veznik
staršem starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
poveš povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
naj naj členek
uredijo urediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
medsebojne medsebojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
odnose odnos samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
razmišljajo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
naročajo naročati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
zdravniki zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
čeprav čeprav podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
izpostavljajo izpostavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar