metamorfne kamnine, kamnine, ki so se spremenile pod vplivom povišane temperature ali tlaka oziroma obojega hkrati. Nastanejo iz *sedimentnih kamnin, *magmatskih kamnin ali celo iz starejših metamorfnih kamnin. Pri metamorfozi se lahko spremenita struktura in sestava kamnine. Pogosto so kamnine rekristalizirane. Kontaktna metamorfoza nastaja v manjših območjih kot posledica *magmatskih intruzij. Glavni dejavnik kontaktne metamorfoze je povišana temperatura, ki apnence spremeni v marmorje, glinovce pa v drobnozrnate, masivne kamnine (rogovce). Območje vpliva magmatske intruzije imenujemo metamorfna avreola. Do hidrotermalne metamorfoze ali metasomatoze prihaja pri medsebojnem vplivanju kamnin in vročih tekočin, bogatih z lahkohlapnimi sestavinami, ki izvirajo iz magmatskih intruzij. Na ta način iz granita nastaja kaolin. Pri dinamometamorfozi ali kataklazi prihaja zaradi pritiska v prelomnih in narivnih conah do mehanskih deformacij kamnin. Tipičen produkt dinamometamorfoze je milonit. Regionalna metamorfoza zajema obsežne dele zemeljske skorje. Kamnine so izpostavljene visokim temperaturam in pritiskom ter delovanju vročih raztopin, ki lahko spremenijo njihovo kemično sestavo. Pri najnižji stopnji regionalne metamorfoze nastajajo *filiti. Pri intenzivnejši regionalni metamorfozi nastanejo *blestniki, skrilave kamnine z izrazito valovito foliacijo. Pri najvišji stopnji metamorfoze nastajajo *gnajsi, debelozrnate skrilave kamnine z značilnim izmenjavanjem svetlih in temnih plasti. Če metamorfni procesi potekajo v normalnem zaporedju od najnižje k najvišji stopnji metamorfoze, govorimo o progradni metamorfozi. Proces je lahko tudi obraten: kamnine, ki so dosegle visoko stopnjo metamorfoze, se kasneje dolgo časa zadržujejo v okolju z nižjo temperaturo in dobijo značilnosti nižjih stopenj metamorfoze. V tem primeru govorimo o retrogradni metamorfozi.