Oba bivša člana hrvaške vlade Granić je bil Tuđmanov dolgoletni minister za zunanje zadeve, Budiša pa kratek čas v vojni vladi in še krajši čas Račanov namestnik sta tipična primera nedoraslih politikov, ki imata tri ključne značajske lastnosti: poslušnost, ko ni potrebna (Granić), načelnost, ko je odvečna (Budiša), in ozkosrčnost, ki je večna (oba). Prvi je svojo lastnost razkril, ko je še živel Tuđman, drugi v koaliciji z Račanom, tretjo pa kažeta zdaj v predvolilnem času, ko lahko njuna zveza razpade zaradi vprašanj, kdo bo drugi ali tretji na kateri od list. Če se jima ne bo uspelo dogovoriti o skupnem nastopu na volitvah, bodo volitve tako dolgočasne, kot so bile med desetletno Tuđmanovo vladavino. Seveda ne eden ne drugi s svojo 5- ali 6-odstotno podporo volilcev in z bremenom političnih napak, zaradi katerih sta se tudi znašla med političnimi poraženci, na parlamentarnih volitvah ne more narediti veliko. Tako sprta oziroma razdružena bosta težko vstopila v parlament, če pa ostaneta zunaj njega, bosta škodovala potencialnemu povolilnemu partnerju HDZ in njegovemu predsedniku Sanaderju.