Odraščal sem razpet med trem kulturnimi okolji med južnoameriškim, evropskim in ameriškim. Starša (Enrique je tretji otrok znanega pevca Julia Iglesiasa in nekdanje manekenke filipinskega rodu Isabel Preysler, op. p.) sta se ločila, ko sem bil star tri leta. Ko sem bil star osem let, me je mama zaradi groženj z ugrabitvijo skupaj z bratom Juliem Josejem in sestro Chabeli poslala živeti k očetu Juliu v Miami. Čeprav sem večino časa preživel z varuško Elviro Olivares, ker je bil oče pač ves čas na poti, sem prepričan, da sta se starša dobro odrezala, ker sta nas vzgajala daleč proč od glasbenega posla. Vem, kako je biti najstnik, in vem, kako se počutiš, če za valeto ne moreš dobiti dekleta za spremljevalko. Poletja smo preživljali pri mami v Španiji, sicer pa me je kot tipičnega najstnika iz Miamija zanimal predvsem šport. Na skrivaj sem pisal pesmi, česar moji starši niso vedeli, in sanjal o zvezdniški karieri. Včasih sem si predstavljal sebe, kako pojem v areni pred množico ljudi. Pa to ni bilo samo sanjarjenje, ves čas sem razmišljal o tem, želel sem si zares le to. To je edina stvar, ki jo obvladam in ki jo imam zares rad.