Boj za Jeruzalem. Čar filma Kingdom of Heaven, sicer filma, ki nam pokaže vojno za Jeruzalem, vojno med kristjani in muslimani, vojno, ki se vleče še danes, je treba iskati na povsem nov način. Na način, ki ga v hollywoodskih zgodovinskih spektaklih nismo vajeni prav pogosto. To ni Gladiator, še manj Troja. To ni niti Kralj Artur. To je povsem svež, domiseln, pogumen in zelo realističen prikaz križarskih vojn, kjer ni prostora za klišeje, za tipične junake, za veličastne prizore in za patetična čustva. To je le zgodba o času, ko so po svetu hodili vitezi, legendarni templarji, o katerih je skozi zgodovino zraslo na tisoče takšnih in drugačnih teorij zarot. Tudi tista, da naj bi prav oni še vedno vodili naš planet in obračali večino našega denarja. In pozor, tokrat sta pošteni obe strani. Tokrat ni slabih in dobrih likov. Vsi do dobri in vsi so slabi. Tudi kovač Orlando Bloom, ki po samomoru žene ubije preglasnega duhovnika in po smrti očeta (Liam Neeson), katerega ni nikoli poznal, nehote postane vodja križarjev. Tudi kraljica Eva Green, ki za kralja razglasi svojega ničvrednega moža in ljubimka z našim kovačem. Tudi zvesti vitez Jeremy Irons, ki sredi boja obupa in odpotuje na varno. Tudi gobasti kralj Edward Norton, ki ga čaka skorajšnja smrt. In jasno, tudi zloglasni muslimanski vodja Saladin, ki se pogodi za Jeruzalem in nima pojma, da ga čez nekaj let čaka napad mitskega kralja Richarda Levjesrčnega. To je bil čas brez pravljic. Čas, ko je odpovedal tudi Bog. Pa četudi se je vse skupaj vrtelo okoli nebeškega kraljestva, okoli Golgote, kraja, kjer so križali Jezusa Kristusa. Pa naj še kdo reče, da je bil Bog kristjan.