Vendar pa imena zaradi tega še niso prenehala obstajati. Še zdaleč ne! Razne vede so bile namreč že dolgo institucionalizirane kot korporativne organizacije v obliki univerzitetnih oddelkov, učnih programov, stopenj, znanstvenih revij, državnih in mednarodnih združenj in celo bibliografskih klasifikacij. Institucionalizacija discipline je način, kako se ohra- nja in obnavlja praksa. Z njo se oblikuje dejanska človeška mreža z mejami, mreža, ki privzame obliko korporativnih struktur z vstopnimi pogoji in pravilniki, ki zagotavljajo priznane poti poklicne mobilnosti navzgor. Znanstvene organizacije si prizadevajo, da bi disciplinirale prakso, ne intelekta. Postavljajo meje, ki so daleč trdnejše od tistih, ki jih ustvarjajo discipline kot intelektualni konstrukti, in lahko preživijo teoretično utemeljilo za svoje korporativne meje. Pravzaprav so ga že res preživele. Analiza sociologije kot organizacije v svetu znanja je povsem drugačna od analize sociologije kot intelektualne discipline. Če lahko za Michela Foucaulta rečemo, da je imel v delu Arheologija vednosti3 namen analizirati način definiranja, oblikovanja in redefiniranja akademskih disciplin, je Homo Academicus Pierra Bourdieuja4 analiza načina, kako se akademske organizacije strukturirajo, ohranjajo in prestrukturirajo znotraj institucij znanja.