Bezjak piše tudi o načelih pouka pisanja, ki so teoretično usmerjeni na učenca, v praksi pa lahko na osnovi prebranih spisov le domnevam, da žal ne tako, kot bi pričakovali glede na teoretično raven. Povzemimo pomembnejša načela. Glavno načelo je: teme za spisje vzeti iz doživljajev in dejavnosti učencev, saj le-tako spodbujamo njihovo radovednost in motivacijo za pisanje. Temu slede načela pouka pisanja naj učitelj pri spisju uporablja lastna doživetja in dogodke šolskih otrok! Nahajališča te spisovne snovi so tako: šola, dom, cerkev, vas, narava. Obračajmo njih pozornost na zanimive reči in stvari zunaj šole! Zlasti zbujajmo njihovo zanimanje za šolsko in domačo okolico, za njeno zgodovino, za njene prebivalce! Uporabljajmo radovednost Bezjak uporablja tudi pojem radovednost, ki je pravzaprav ključni termin Guilfordovega pojmovanja divergentnega mišljenja in lastnosti učencev. učencev in njihovo hrepenenje po poučevanju! Zajemajmo torej spisovno snov iz šolskega pouka! Bezjak nadalje daje za zgled nazorni nauk, potem realistiški pouk (danes bi rekli spoznavanje narave in družbe) in branje (čtivo).