Na svetovnem jadralnem prvenstvu leta 1952 na Švedskem je Jaro navezal prisrčne stike z dvema izjemnima osebnostma v svetu letalstva -- Američanoma dr. Paulom McCreadyjem in prof. Avgustom Raspetom, ki je bil slovenskega rodu in je vse svoje znanje in energijo posvetil raziskovanju letenja ptic. McCready je bil izjemno talentiran in teoretično podkovan jadralec. Kasneje je ustvaril neponovljive robotske praptiče, krona njegovega dela pa je bilo znamenito letalo Gossamer albatross, s katerim je izurjen vrhunski kolesar izključno z močjo svojih mišic 12. junija 1979 preletel Rokavski preliv in osvojil bogato nagrado. Prof. Raspet je Jaroslavu ponudil štipendijo za dveletni doktorski študij na njegovem koledžu, a iz oblastniškega Beograda je nemudoma zapihal mrzel, sovražen veter: Koser ne sme v Ameriko! Beograd bo določil drugega, svojega kandidata. Ker se prof. Raspet s takšno odločitvijo ni strinjal, je obljubljena štipendija propadla. Verjetno se je Jaro v sebi že takrat odločil, da odide. Ko je ljubljanski klub nekoliko zatem organiziral letenje v Lescah, je bilo treba iz Ljubljane preleteti nekaj jadralnih letal. Jaro je bil že uveljavljen pilot aerozaprege. Ko je nad Lescami odpel jadralno letalo, je stari dobri Po-2 usmeril čez Ljubelj in pristal v Gradcu. Toda v Avstriji so mu jugoslovanski ter morda tudi slovenski sovražniki in nevoščljivci grdo zagrenili življenje z razširjanjem klevete, da je komunistični agent. Ta grda laž mu je onemogočila, da bi odšel na študij k prof. Raspetu v Ameriko. Ostal je zagrenjen v Avstriji.