Filozofija in umetnost imata veliko skupnega in prav tako umetnost in matematika, vsaj v 20. stoletju, čeprav se je zanimanje umetnikov za matematiko pojavilo že v renesansi, s konceptom perspektive. V sodobnih umetniških objektih sta ohranjeni geometrija in matematična struktura ... Če pa sprašujete o moji poti od študija matematike in filozofije v Leningradu do pisanj o sodobni umetnosti, naj povem, da sem se vedno zanimal za umetnost in sem ostajal v stiku z miljejem leningrajskih in moskovskih alternativnih ustvarjalcev in pisateljev. Čutil sem odgovornost, da pišem o njih, kajti sicer bi še naprej ostajali v anonimnosti. Začel sem s pisanji o Ilji Kabakovem in Eriku Bulatovem in hkrati sodeloval z objavami v nekaterih urbanih podzemnih revijah v Leningradu, pa tudi v Moskvi in Parizu. Med drugim je sodelovanju z moskovskimi prijatelji ter sprva s pariškim centrom Pompidou začela izhajati revija A-YA. Ker sem postajal vse bolj domač na umetniški sceni in sem spremljal tudi dogajanja na zahodnem teoretskem polju, sem ob preselitvi na Zahod (leta 1981 je emigriral v nekdanjo ZRN in odtlej živi v Nemčiji, op. p.) bolj ali manj že vedel, kaj se tamkaj dogaja. Teoretično podkovan sem lahko aktivno sodeloval v diskusijah, nastopal sem v različnih vlogah: tudi kot kurator ...