Univerze v Cambridgeu, ki jim je uspelo prestreči številko PIN in podatke, ki so potrebni za izdelavo magnetnega zapisa, čeprav so bili na terminalu POS novi varnostni elementi. Uspešno so izvedli tudi zlorabo s prestrezanjem (angl. Man in the Middle attack) zapisa na čipu. S pomočjo prirejenega terminala POS so zapis preusmerili na drugo kartico s čipom, oziroma na drug terminal POS, ki ga je uporabljal sodelujoči v poskusu; istočasno so mu sporočili tudi pravo številko PIN. Po dosegljivih podatkih pa še nobenemu napadalcu ali raziskovalcu v primerno kratkem času ni uspelo izdelati kopije čipa, kar je vsekakor spodbudno. Opisane zlorabe pa je mogoče vsaj delno omejiti oziroma onemogočiti z uporabo obstoječih tehnologij, ki so skladne s standardom EMV. Čipi se namreč med seboj ločijo po bistveni lastnosti, to je po načinu avtentikacije podatkov na njih. Najosnovnejša, hkrati tudi najcenejša, je statična avtentikacija (SDA), pri kateri se za preverjanje avtentičnosti stalno uporabljajo isti podatki, kar teoretično omogoča celo kopiranje čipov. Neprimerno boljša je dinamična avtentikacija (DDA), ki za vsako transakcijo izdela nove podatke, poleg tega pa omogoča še šifriranje številke PIN, ki jo zato ni mogoče prestreči. T. i. kombinirana avtentikacija (CDA) je nadgradnja dinamične in je z varnostnega vidika prav tako neprimerno boljša kot statična. Slovenske banke so se pri uvajanju nove tehnologije odločile za različne čipe oziroma načine avtentikacije, ki jih omogočajo čipi na karticah, kar je prikazano v tabeli.