energija, obnovljiva, energija, pridobljena iz vira, ki je neomejen (kot sta veter ali sonce), v nasprotju z izčrpljivimi viri (predvsem fosilnimi gorivi). Za pridobivanje te energije se lahko uporabljajo različni viri: sonce (ki daje sončno energijo), veter in valovi, bibavica, katere energija se pridobiva s pomočjo zajezitev, tekoča voda, na primer v hidroelektrarnah, in energija vode, ki jo ogrevajo vulkanske skale (geotermalna energija). Podoben vir energije je tudi biomasa (material iz živih organizmov, kot sta les in gnoj), če se podrta drevesa nadomestijo s pogozdovanjem. Zanimanje za obnovljivo energijo je v šestdesetih letih prineslo *ekološko gibanje, v sedemdesetih pa ga je okrepilo zvišanje cen nafte, ki je opozorilo na končnost zalog nafte, plina in premoga. Obnovljiva energija se že danes veliko uporablja, predvsem v državah v razvoju: hidroelektrarne dajejo četrino vse svetovne proizvodnje elektrike, v državah v razvoju pa kar tri četrtine. Obstaja še več zgledov uspešne uporabe obnovljive energije: v Braziliji sladkorni trs predelujejo v etanolsko gorivo za avtomobile, na Švedskem sežigalnice odpadkov zagotavljajo 8 odstotkov centralnega ogrevanja, Kitajska ima 4,5 milijona domačih naprav za proizvodnjo »bioplina«, v katerih se predelujejo človeški, živalski in kmetijski odpadki ter proizvajajo plin za kuhanje za 20 milijonov ljudi, v Franciji pa je več kot 40 geotermalnih programov za centralno ogrevanje. Uporaba obnovljive energije ima za okolje številne prednosti, navadno pa je tudi cenejša. Večina oblik le malo ali nič ne prispeva k *učinku tople grede ali drugim oblikam *onesnaževanja, obenem pa ne prinašajo nevarnosti jedrske energije (ki se, čeprav je teoretično neomejen vir, navadno ne obravnava kot oblika obnovljive energije). Drugi pomembni prispevki k reševanju svetovne energetske krize so še varčevanje z energijo z boljšo izolacijo hiš in z razvojem energetsko varčnih naprav, *recikliranje in spremembe življenjskega sloga, s katerimi bo poraba energije manjša.