Nastanek lobija. »Kdor je kritičen do dosedanje oblasti, kdor hoče globoke spremembe, s tem še ni "revanšist",« je po volitvah zapisala komisija Pravičnost in mir. Potem se je na dnevnem redu visoke politike znašla ustava. Ker je ta dokument med drugim tudi zbir pravno reguliranih moralnih načel, je del Cerkve alibi za politični angažma našel v splošni opredelitvi, da je na svetu zato, da izreka moralne sodbe. In s tem je na prizorišče stopil cerkveni lobi. Gre za eno od struj v slovenski cerkveni hierarhiji. Čeprav Vatikan odsvetuje, da bi se Cerkev izrekala o institucionalnih rešitvah, cerkveni lobi razpravlja o zakonih in ustavi, saj praktično vsaka politična odločitev vsebuje vsaj kanček moralne teže. Zato je spekter delovanja lobija teoretično neomejen. Sam presoja, kateri politični procesi so polnjeni z moralnim nabojem. Na prvem mestu je seveda ustava.