Prejšnji teden smo spoznali, kakšne so naloge igralcev v obrambi pri različnih razdaljah »padca« žog glede na postavitev telesa in tudi primerne tehnike, kako takšno žogo rešiti. Ob tem je tudi zelo pomembno, s kakšno hitrostjo prihajajo žoge v to ali ono območje odgovornosti. Da bi zagotovili učinkovito igro v obrambi, je treba ob točno določenih tehnikah za posamezno območje, ki smo jih v prvem nadaljevanju že opisali, vedeti tudi to, kako hitri so naši odbojkarji, in to v precej nizki postavitvi (preži), ki jo zahteva igra v obrambi. Prosti igralec (libero) je seveda hitrejši in gibljivejši od visokega napadalca ali blokerja, ki po servisu ostaja v polju. Najrazličnejše raziskave so pokazale, da se igralec v obrambi premika s hitrostjo okoli 4,6 m/s. Tema dvema ugotovitvama pa je treba dodati še hitrost leta žoge, ki je pri moških precej višja kot pri dekletih. Žoga na srednji razdalji potrebuje okoli tri do štiri desetinke sekunde, da se dotakne tal, kar z drugimi besedami pomeni, da je takšna žoga v obrambi rešljiva samo v primerih, ko pade blizu igralca, postavljenega v obrambi, sicer je to tudi teoretično nemogoče. V primerih, ko žoga leti z le nekoliko manjšo hitrostjo, jo je mogoče rešiti, tudi če pade nekoliko dlje od igralca, postavljenega v obrambi, vse ostale žoge, ki ostanejo v zraku več kot osem desetink sekunde, pa so rešljive tudi v primerih, ko padejo dlje od igralca.