Maksiskuter je že navzven nekaj posebnega. Ni trikolesnik, kot smo ga poznali doslej (par koles zadaj, spredaj eno kolo), ampak je vrstni red postavitve koles ravno obraten. Spredaj sta posamično vpeti dve kolesi (precej po vzoru iz avtomobilske industrije), ki s hidravliko in sistemom ročičevja ter paralelogramskega vpetja (s štirimi aluminijastimi rokami, ki podpirajo dve krmilni cevi) omogoča nagibanje v ovinku. Da, prav ste prebrali, ta trikolesnik se nagiba enako kot običajen skuter ali motorno kolo. Tudi zavija prav tako lahkotno in se niti malo ne upira ali daje zoprnega (motečega) občutka. Glede voznosti lahko rečemo, da je ta skuter tak, kot ga pozna vsak, ki se je že kdaj peljal na dveh kolesih. Razlika je le ta, da je bistveno (ampak zares bistveno) varnejši od običajnih dvokolesnikov. Ker je skuter ves čas oprt na tri kolesa, se teoretično ne more niti prevrniti. Teoretično pravimo zato, ker v nagibu skuter omejuje stransko stojalo, ki v precej ostrem nagibu podrsa po asfaltu. Ampak to je v našem primeru, ker nimamo opraviti s superšportnim motociklom, skoraj brezpredmetno.