Amerika se je očitno odločila, da bo za vsako ceno odpravila to deflacijsko grožnjo. Prav to je ta teden dobesedno izjavil drugi mož vodstva »tiskarne« dolarjev. Sicer pa je to izjavil tudi prvi mož po rangu, resda bolj obzirno, saj je dejal, da je ta grožnja zgolj »teoretično možna«. Je pa toliko bolj zgovorna njegova izjava, da tudi potem, ko so obresti spustili na skorajda »japonsko« raven (1,25 odstotka), ameriška centralna banka ne ostaja brez možnosti za delovanje zoper to težavo. Banka si zdaj prizadeva omenjene obresti ohraniti na želeni ravni, s tem da kupuje kratkoročne državne papirje. Napoved, da bi lahko v primeru, če bi se znašla v stiski, kupovala državne papirje »vseh rokov zapadlosti«, pa prevedena v običajni jezik pomeni, da je sposobna »natisniti« toliko dolarjev, kolikor se ji bo zdelo potrebno za to, da prehiti deflacijo. »To je praktično neomejeno,« je ta teden izjavil Alan Greenspan v newyorškem svetu za zunanje zadeve.