Največ ljudi je za zamisel o teleportaciji izvedelo pravzaprav iz svetovno priljubljene TV nadaljevanke Zvezdne steze, prvič prikazane v letih 1966-1969, v kateri so tovrstna trenutna potovanja iz vesoljske ladje »Enterprise« na druge vesoljske ladje in planete ter nazaj postale osrednji del vsake zgodbe. S čudovitimi breztelesnimi potovanji Kapetana Kirka, Spocka, dr. McCoya in drugih članov posadke na vedno nove planete, na začetku po scenarijih njihovega ustvarjalca Gene Roddenberryja, kasneje tudi po opisih številnih znanih pisateljev znanstvene fantastike, so gledalci teleportacijo prejeli skoraj kot uresničljivo možnost, ki je že »za vogalom«. Ustvarjalci nadaljevanke so večkrat priznali, da so na rešilno misel o teleportaciji prišli predvsem zato, da bi se izognili snemanja vedno drugačnih in zmeraj dragih scen "klasičnega" spuščanja na druge planete. Kakorkoli že je zamisel v resnici še vedno skrajnje teroretična in fantastična, kljub kljub popularnosti in dejstvu, da je zadnje leti že uresničena na nivoju fotonov. Pred natančno desetimi leti je, namreč, ekipa fizika Charlesa Bennetta pri IBM-u teoretično dokazali možnost kvantne teleportacije, ampak le pod pogojem, da se izvirni predmet v postopku uniči. Bennett je o dosežku objavil poročilo na letnjem srečanju Ameriškega društva za fiziko v marcu 1993, nekaj dni kasneje pa tudi v Physical Review Letters. Od tedaj je možnost kvantne teleportacije dokazana tudi praktično, v poskusih s fotoni, na primer v letu 1998 na Caltechu (California Institute of Technology), ko so raziskovalci z IBM skupaj z dvema evropskima skupinama uspešno teleportirali foton.