Fakulteta za upravo v Ljubljani je bila prva v Sloveniji, ki se je spopadla z izvajanjem prenovljenega študija po bolonjski reformi. Več o tem nam je povedal viš. pred. dr. Janez Stare. Glede na to, da imate v Sloveniji na Fakulteti za upravo najdaljši staž izvajanja bolonjskega študijskega programa, me zanima, kako ste se spoprijeli z novim, teoretično dobro in praktično manj poznanim študijem? Kakšni so bili začetki? Menim, da sta bila pri vzpostavitvi bolonjskih študijskih programov na Fakulteti za upravo dva poudarka. Prvi zajema spoznanja o tem, kaj bolonjska reforma je, kaj pričakuje in tudi kaj zahteva od visokošolskega zavoda in vsakega, ki je v tem procesu udeležen. Gre za razmeroma zahtevne vsebine, saj terjajo poglobljen pristop tako na področju teoretičnega razumevanja kot pri sprejemanju ideje bolonjske reforme. S teoretičnim vidikom imam v mislih poznavanje deklaracije ter usmeritev, ki jih na tem področju prepoznava evropski visokošolski prostor. Bolj zahteven vidik je prav gotovo sprejemanje ideje kot take (partnerstvo med potencialnimi delodajalci, visokošolskim zavodom in študenti, mobilnost …) kar predstavlja veliko spremembo v dojemanju procesa izobraževanja. Drugi pomemben poudarek pa so številne aktivnosti, ki so bile potrebne pri pripravi vsebin študijskih programov. Ker je šlo za popolno novost v našem visokošolskem prostoru, smo določene izkušnje iz prakse lahko pridobili le na osnovi mnenj kolegov iz partnerskih inštitucij iz tujine. Seveda pa smo sami opravili veliko analiz in pogovorov s potencialnimi partnerji (potencialni delodajalci, strokovna znanost in tudi študen-