Ima pa zelo kratkoročne učinke. Akcija »Natakar, taksi prosim« je učinkovita samo v veselem decembru, že januarja pa so maligani vsakodnevni gost na naših cestah.Naše osnovno vodilo je, da se na primer s problemom alkohola ukvarjamo skozi celotno leto, a v najbolj kritičnih obdobjih moramo intenzivnost povečati. In tej povečani intenzivnosti potem rečemo akcija. Delo policije na tem področju pa mora potekati vse leto, enako kot na področju previsoke hitrosti. Morda se ustvarja vtis, kot da v drugih obdobjih policija nič ne dela, a ni tako. Lahko mi verjamete.Mislite, da je policija z vsemi kadrovskimi težavami in strokovnimi luknjami v svojih vrstah še verodostojen partner?O tem ali policija dela dovolj in ali dela prave stvari, ali ima dovolj pravih ljudi na pravem mestu, ne morem dajati ocen. Navsezadnje sem že leto in pol zunaj policije in teh informacij nimam, niti si s tega položaja takih ocen ne želim dajati. Navsezadnje je v državi še dovolj drugih institucij, ki lahko podajo oceno, ali je policija spodoben partner ali ne. Pa je policija dovolj prisotna na cesti?Lahko rečem le, da je prisotnost policije še kako pomembna za varnost na cesti. Deset let stara hrvaška raziskava je pokazala, da obstaja 98-odstotna verjetnost, da če policija poveča število kaznovanih zaradi hitrosti, se bo zmanjšalo število nesreč in mrtvih zaradi previsoke hitrosti, da torej obstaja negativna korelacija. To smo v letih 1998, 1999 in 2000 preverili tudi v v Sloveniji in drži. Ko smo nenormalno dvignili število kaznovanih zaradi hitrosti, je začelo število mrtvih upadati. Ne morem in ne želim pa ocenjevati dela policije. Razumem vašo diplomatsko držo do bivših kolegov, a to vas sprašujem tudi zato, ker ste še v času, ko ste vodili sektor za cestni promet, dejali, da je težava policije, da ima preveč mladih in neizkušenih policistov, že čez leta pa bo drugače, ker bodo delo na terenu prevzeli »modri in izkušeni policisti«, zdaj pa se policija ukvarja z osipom starejših policistov, novih pa ne izobražuje.Takrat sem govoril na podlagi svojih lastnih namer. Ko sem namreč prevzel sektor, je bilo zanj značilno, da so v njem delali tisti najstarejši policisti z leti izkušenj, razvoj v prometu pa je šel v nove smeri in praktične izkušnje niso več zadoščale. Potrebovali smo nova teoretična in znanstvena dognanja s področja varnosti cestnega prometa in s področja policijske stroke. Zato smo zaposlili strokovnjake, med katerimi so bili tudi takšni, ki niso imeli niti enega delovnega dne, a so imeli veliko zadnjih teoretičnih spoznanj in bili so pripravljeni ta teoretična znanja vsak dan nadgrajevati. Tako smo naredili kombinacijo starih in izkušenih z mladimi in teoretično dobro podkovanimi. Kombinacija je bila uspešna, kar je pokazala tudi cestnoprometna statistika. Še vedno pa drži, da imamo premalo izkušenih policistov.Če se vrneva k odgovornosti. Občutek imam, da imajo pri nas vsi težave s prevzemanjem svojega deleža krivde. Navsezadnje je nesreča pod Golovcem pokazala, da ni nihče nič kriv, da je bilo predpisom zadoščeno, še vedno pa je sedem ljudi umrlo. V vsaki prometni nesreči je treba ugotoviti odgovornost, in to odgovornost ugotavlja policija in pri hujših nesrečah, kot je bila tale pod Golovcem, tudi preiskovalni sodnik. Ti preiskovalci ugotavljajo, kdo so tisti, ki so pravno in kazensko odgovorni za nastale posledice. A po drugi strani je mogoče pri vsaki stvari naredi nekaj več – tako v življenju kot v prometu. Iz tega naslova izvira tudi vizija nič v varnosti cestnega prometa, ki pravi, da je treba prometni sistem načrtovati in oblikovati tako, da ljudje v njem ne bodo umirali ali se hudo telesno poškodovali. To pomeni, da je treba s tehničnimi in vzgojnimi ukrepi ter z nadzorom preprečiti hude prometne nesreče. S prometnotehničnega vidika bi to pomenilo, da bi morali za zavarovanje motoristov na vse odbojne ograje namestiti dodatno spodnjo ograjo, ki bi preprečila hujše poškodbe motoristov. Vizija nič pravi, da bi morali v državi vsa klasična križišča spremeniti v krožna križišča, ker bi tako preprečili bočna trčenja, ki so najbolj nevarna. S stališča vizije nič bi morali vse prehode čez železniške proge nadomestiti z zunajnivojskimi. S stališča te iste vizije bi morali vse prehode za pešce spraviti pod nivo ceste. S tega vidika so tudi upravičena pričakovanja do upravljalca ceste, da naredi več. A potem se vedno znova postavi vprašanje, ali bomo denar namenili za ograje ali raje vsega za križanja z železnico ali za krožišča... In zakaj se ne bi lotili kar vseh projektov?Ker preprosto ni denarja!Čakajte. Vsaka smrtna žrtev v prometu stane v EU milijon evrov. Letos sta na cestah umrli že 202 osebi, to je za več kot 200 milijonov evrov škode. Z vlaganjem tega denarja v zaščitne ukrepi bi bili morda še živi.Sedaj ste zadeli eno izmed ključnih točk. Res je, da stane vsaka smrtna žrtev v Evropi milijon evrov, še več pa stanejo hudo poškodovani v prometnih nesrečah. A če bi gledali na prometno varnost zgolj skozi finančni aspekt, bi bila rešitev razmeroma preprosta. Investicija v vozilo, opremljeno z radarjem provida (mobilni radar), se je povrnila v petih do šestih mesecih skozi kazni in če bi tako ravnale vse evropske policije, ne bi nobena imela težav z nadzorstveno opremo, vključno z našo. Ker so te naprave preprosto »money makerji«. S stališča varnosti je verjetno bolj kot provida primeren stacionarni radar.To drži, saj mnogokrat pozabljamo, da je uporaba provide za merjenje hitrosti nevarna tako za tistega, ki meri, kot za tistega, ki je merjen. Še boljši je sistem nizozemskega sektorskega merjenja povprečne hitrosti, kjer voznik ve le, da je v sektor vstopil, ne ve pa, kje bodo njegovo povprečno hitrost nehali meriti. Tudi naš nacionalni program predvideva uvedbo takšnega sistema na določenih odsekih, s čimer bi zagotovo znižali povprečne hitrosti. S stališča vizije nič bi moral upravljalec ceste pod Golovcem najverjetneje namestiti drugačne ločevalne ovire, kot so bili le plastični stebrički. Navsezadnje je na primer med obnova viadukta pri Vrhniki pasova ločil z betonsko škarpo. Pri vsaki stvari se da narediti več in ni je stvari, ki je ne bi mogli izboljšati. Bom tako vprašal: bi moral Dars na gradbišču med voznimi pasovi postaviti betonske ovire?