Letos je večina cvetočih grmovnic zacvetela prej kot običajno. Navajeni smo, da je vse v cvetju za prvomajske praznike, letos pa bo že večina dreves odcvetela. Kamorkoli se ozremo, povsod vidimo cvetoča sadna drevesa in v tem času cvetoče magnolije. Kdo ne pozna eksotičnih grmov, ki imajo lokvanjem podobne cvetove na vejah, ki so še brez listov, da se skorajda ne vidi skozi grme. Magnolija je bolj zahtevna grmovnica, ki ji prijajo tudi toplejše in bolj zavetne lege. Ker je veliko sort, ene zacvetijo prej, druge kasneje. K nam so jo prinesli iz vzhodnih dežel Azije. Rastlina je listopaden grm manjše rasti tja do treh metrov višine, starejše sorte pa zrastejo tudi v več metrov visoka drevesa. Ima zelo tanke veje in velike mesnate temnozelene liste. Cvetovi so raznih oblik v beli in rožnati barvi, nekatere z močnimi vijoličnimi odtenki. Navadno cveti proti koncu aprila in v maju, letos pa so zgodnje sorte zacvetele že v začetku aprila. Magnolijo skorajda vsak posadi v novo oblikovan vrt, na "častno" mesto. Zelo pogosto jo sadijo v javne parke in večje botanične vrtove. Navadno kupimo že vzgojeno sadiko v vrtnariji, saj imajo veliko izbiro, če imamo doma že star grm, lahko poskusimo z zračnimi grebenicami in ko se nova veja lepo ukorenini, jo naslednje leto odrežemo od matične rastline in posadimo na novo mesto. Zahteva bolj kislo zemljo, ki naj bo pomešana z mivko, da bolje zadržuje vlago. Prvi dve leti, ko rastlino posadimo, jo tudi redno zalivamo, sploh čez poletje, saj se zemlja ne sme izsušiti. Poznamo tudi zimzelene sorte in sorte, ki morajo biti posajene v posode, da jih pozimi preselimo v notranje prostore. Nekatere zacvetijo šele poleti in iz cvetov razvijejo dolge rdeče plodove ...