Če je Japoncu spodletelo s sodobno zgodbo, je Američanu uspelo z mitično figuro iz japonske zgodovine. In prvo načelo samurajskega življenja se glasi nekako takole: gospodarju moraš ostati zvest, četudi gre za lastno življenje. Tega vzhodnjaškega principa se še kako drži samooklicani urbani samuraj z vzdevkom Duh-pes, ki ga je v zadnjem filmu Jima Jarmuscha Duh-pes, samurajeva pot odigral Forest Whitaker. Gre torej za črnskega samuraja, ki živi med golobi visoko na strehi nebotičnika in ki je svoje življenje na začetku filma zapisal kar malemu italijanskemu mafijcu, in to zato, ker mu je ta pred leti rešil življenje. Duh-pes pa na koncu filma prostovoljno umre pod streli lastnega gospodarja, kajti s tem dejanjem se samurajev gospodar iz malega operativca povzdigne v velikega šefa mafijskega klana. Toda preden je prišlo do tega obračuna med samurajem in gospodarjem, je moral Duh-pes kar nekajkrat uporabiti svoje strelne veščine, kar pa zanj ni težko, saj ima odlično tehniko in bujno domišljijo. In če z oboroženimi sovražniki z lahkoto obračunava, če s svojimi tehničnimi pripomočki brez težav vlamlja v avtomobile in prestreza brezžične telefonske pogovore, pa ostaja v veliki meri skrivnosten prav na račun svoje komunikacije z gospodarjem. Sporočila namreč prenašajo golobi, kar je za mafijske veljake, ki so skoraj pripeti na risane televizijske programe, šokantno spoznanje. No, v mozaični strukturi Jarmuschevega filma so še druge epizode, med njimi pa posebno mesto zavzema črnska deklica, ki ni samo prebrala knjige o Rašomonu, ampak po smrti Duha-psa prebira samurajski zakonik. Figure, ki naseljujejo film Duh-pes: samurajeva pot, so tako razdeljene na skoraj sklerotične mafijske karikature in spake ter na "etično" trojico, ki jo sestavljajo črnska deklica, naivni mladi sladoledar in samuraj. Gre torej za zabaven film, krasi ga nekaj izvrstnih domislic, poganjata demitizirajoča ironija in črna komika, vendar pa filmu umanjka le tisti mali presežek, ki bi mizanscensko konfiguracijo prevedel v sklenjen in enkraten fikcionalni univerzum ter vnesel nove pomenske dimenzije v konvencionalizirane ideološke in vrednostne sisteme.