Septembra 2004 je našega bralca na domu obiskal zastopnik podjetja Šola 2F d. o. o. in mu predstavil vsebino njihovih računalniških tečajev. Cena tečaja, ki bi potrošniku najbolj ustrezal, je bila 317.900 SIT (1.326,57 EUR), cena za gradiva pa 89.900 SIT (375,15 EUR), skupaj torej 407.800 tolarjev ali 1.701,72 evrov. Zastopnik je povedal, da se bo računalniški tečaj pričel šele čez 10 tednov, naš potrošnik pa ga je opozoril, da se tečaja takrat morda ne bo mogel udeležiti, ker obstaja možnost, da bo moral službeno odpotovati v tujino vsaj za pol leta. Zastopnik mu je svetoval, naj pogodbo o računalniškem usposabljanju vseeno podpiše kar takoj, saj tako ne bo potreben ponoven obisk na domu, če pa si bo premislil, naj naslednji dan telefonsko sporoči, da odstopa od pogodbe. Kot dokaz, da povedano drži, mu zastopnik ni zaračunal vpisnine v znesku 25.000 SIT (104,32 EUR), ki bi jo sicer moral plačati ob podpisu pogodbe. Potrošnik se je po premisleku odločil, da se tečaja ne bo udeležil, saj ni zanesljivo vedel, ali bo odšel v tujino ali ne. Naslednji dan je poklical zastopnika in mu sporočil, da odstopa od pogodbe. Ta mu je zatrdil, da bo pogodbo storniral in da je zadeva urejena. Oktobra 2004 pa je potrošnik dobil dva dopisa: v prvem mu je podjetje sporočalo, da se bo 11. oktobra 2004 začel računalniški tečaj, na katerega se je prijavil, v drugem pa ga je pozvalo, naj poravna 1. obrok plačila v znesku 28.900 SIT. Potrošnik je seveda takoj poklical podjetje in zahteval pojasnilo. Povedali so mu, da je dolžan plačati celotno kupnino, saj je potekel sedemdnevni rok, zapisan v pogodbi, v katerem bi lahko (pisno) odstopil od pogodbe ali pa zaprosi, da bi se tečaja udeležil v drugem terminu. Potrošnik ni vedel, kaj naj stori in je izbral drugo možnost. Čeprav se tečaj v novem terminu še ni niti začel, so mu iz podjetja začeli pošiljati opomine, ker ni plačal računa. Nov tečaj se tudi februarja 2005 še ni začel, takrat pa je potrošnik izvedel, da bo moral službeno v tujino za več mesecev. Zato je tokrat poslal podjetju pisno odstopno izjavo ter navedel razlog za odstop – poklicna zadržanost, ki je bila kot razlog za kasnejši odstop določena tudi v pogodbi o usposabljanju. Podjetje mu ni odgovorilo, zato je mislil, da je zadeva končana. Pa ni bilo tako. Februarja 2009 ga je namreč podjetje obvestilo, da nameravajo zadevo predati sodišču, ker je dolžan poravnati 1.806,04 EUR (za tečaj, gradivo in vpisnino) in še 115 EUR neplačanih dospelih zamudnih obresti. V obvestilu so tudi zapisali, da če želi »zadevo zaključiti in stornirati«, naj do 10. 3. 2009 pokliče podjetje, saj bo sicer primer predan okrožnemu sodišču v Mariboru. Potrošnik je nato za pomoč prosil našo pravno pisarno. Svetovali smo mu, naj najprej pozove podjetje, naj mu posredujejo pisna navodila, kako stornirati pogodbo. Iz podjetja so mu po telefonu sporočili, da dolguje 1.327 EUR, vendar pa so mu zavoljo dobrih poslovnih odnosov pripravljeni zmanjšati dolg za 464,45 EUR, to je za stroške, ki so jih imeli zaradi potrošnikovega kasnejšega odstopa od pogodbe. V pravni pisarni ZPS smo potem, ko smo pregledali celotno dokumentacijo in se seznanili s potrošnikovimi pojasnili, ugotovili naslednje: da do februarja 2005 dodaten tečaj ni bil organiziran, da so se okoliščine za potrošnika bistveno spremenile, saj je moral zaradi službenih obveznosti v tujino, da je v pogodbi o usposabljanju določba, ki je v nasprotju z Zakonom o varstvu potrošnikov. Kot odstopni rok je bil namreč določen sedemdnevni rok, pa še v tem primeru bi moral tečajnik plačati 10 % pogodbene vrednosti, kolikor naj bi bili stroški, ki bi jih imelo podjetje zaradi odstopa. Upoštevajoč navedeno smo podjetju poslali dopis ter predlagali sporazumno rešitev: potrošnik na bi zaradi kasnejšega odstopa od pogodbe plačal 10 % pogodbene vrednosti, to je 132,70 EUR; potrošnik namreč ni dobil gradiva, v pogodbeno vrednost pa tudi ni bila všteta vpisnina. Podjetje je na našo ponudbo pristalo, potrošnik je znesek plačal in tako se je zadeva končala. Ob tem primeru bi radi bralce opozorili na dve pomembni dejstvi. Pogodba zavezuje stranke, ki jo podpišejo. Odstop od pogodbe je mogoč le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, ima potrošnik pravico, da podjetju v štirinajstih dneh pisno sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Šteje se, da je sporočilo pravočasno, če je poštna pošiljka oddana v roku. Če torej niste prepričani, ali res želite skleniti pogodbo, raje počakajte in premislite, preden jo podpišete, saj ima lahko (nepravočasen) odstop od pogodbe finančne posledice. Poleg tega morate vedno poskrbeti, da bodo vsi dogovori in korespondenca s podjetjem v pisni obliki, dokumentacijo pa skrbno shranite. Če vam podjetje ne odgovori, to ne pomeni, da je zadeva urejena v vašo korist, zato zahtevajte pisni odgovor. Prav lahko se zgodi, da bo podjetje, ker primer še ne bo končan, šele čez nekaj let zoper vas vložilo na sodišču predlog za izvršbo. 49