Zunaj se je začel spuščati somrak, bil je tisti čas, ko je v takemle s snegom kritem večeru zemlja videti svetlejša od neba. Na verandi pred glavnim vhodom, ki se je videla skozi napol zavešeno okno, je oče Brown nejasno razznal čokato stoječo postavo. Kot tjavdan je s pogledom ošinil francoska okna, kjer je bil prvič vstopil, in videl, da jih mračita dve enako negibni postavi. Notranja vrata z barvasto šipo so bila rahlo odškrnjena; in na kratkem hodniku onkraj je lahko videl konca dveh dolgih senc, ki ju je vodoravna večerna luč pretirala in spačila, a sta bili še vedno kot sivi karikaturi človeške postave. Doktor Boyne je bil ubogal telefonsko naročilo. Hiša je bila obkoljena.