telekomunikacije, prenos informacij (zvočnih, vizualnih ali računalniških podatkov) na daljavo prek različnih medijev. Prve tehnike so vključevale signalne ognje, signalne zastavice in podobno. Sodobni načini vsebujejo *telefonijo, *teleks, *radio, *televizijo. Na kratke razdalje (do nekaj km) je mogoče električni telegrafski in telefonski signal prenašati prek dveh žic, brez dodatne obdelave. Pri večjih razdaljah se uporabljajo različne tehnike *modulacije in kodiranja na oddajni strani, na sprejemni pa demodulacija in dekodiranje. Te tehnike prilagajajo prenašani signal lastnostim telekomunikacijskega kanala. Prenos lahko poteka k posameznemu sprejemniku ali pa se signal prenaša več sprejemnikom hkrati. Prenos je lahko tudi neposreden prek najete linije ali pa preklopen prek komutirane linije v *omrežju. Do nedavna je bila večina telekomunikacijskih omrežij analognih, danes pa je analogni signal pred oddajo izpostavljen *digitalizaciji, z uporabo *pulzno kodne modulacije ali podobne tehnike. Sprejemnik ga dekodira v uporaben signal (zvok, izpis, video in podobno). Digitalizacija na vseh telekomunikacijskih področjih je pripeljala do integracije sistemov in storitev v tako imenovano omrežje *ISDN. Digitalizacija je omogočila tudi združevanje računalništva in telekomunikacij na skupnih točkah (glej *informacijska tehnologija). Zaradi kompleksnosti sodobnih telekomunikacijskih sistemov, imajo izreden pomen organizacije za standardizacijo, kot sta *Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU) in Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), posebej še pri zasnovi in oblikovanju 'odprtih' sistemov, ki se na lahek način povezujejo med sabo. (Glej tudi *komunikacijski satelit in *optična vlakna.)