Ameriška pita 2 izgleda kot orjaški coitus interruptus, ki štopa v muzej bratov Farrelly, v katerem je seks le ponižanje, heteroseksualnost pa le efekt homofobije. Fantje so sicer še vedno potrebni, toda kontakt jim ne gre od rok - raje imajo telefonski seks, radijski seks in drkanje. Točno, pod parodijo ždi strah pred seksom, moška panika. Vsi liki, vsi igralci se vrnejo, toda hej, ko se v nadaljevanju vrnejo čisto vsi igralci iz originala, si rečete: kako to, da vsi hkrati niso imeli početi nič drugega, kot igrati v nadaljevanju? Jih v drugih filmih nočejo? So brezposelni? No, v tem je neka logika - nadaljevanja so običajno res videti le kot javna dela. Po drugi strani pa si rečete: če se vrnejo vsi, pomeni, da lahko reciklirajo kar isti scenarij, da se ne bo nihče pretegnil in da gre za film, ki sta mu besedi »sprememba« in »razvoj« le tujki. Javno delo pač. In zato ne preseneča, da vse te kronične luzerje stlačijo v skupen prostor. Hja, kot v onem drugem nedavnem javnem delu, Filmu da te kap 2. Jim (Jason Biggs) in ostali gavnarji namreč čez poletje najamejo hišo, v kateri se takoj zarola žur - no, horror. Ne, ne rolajo se okostnjaki in pošasti, toda seks je v glavah teh banan, zdaj študentov, še vedno nekaj tako čudnega, mučno neobvladljivega in strašljivega, da bi zlahka konkuriral osmemu potniku. Vsi skupaj so videti kot frustrirana krščanska mladina na duhovnih vajah - mislijo le na iniciacijo, sperma, ki leti vnemar, se jim zdi najboljši štos, bejbe pa imajo le za svetovalke in mame, ki se morajo umakniti njihovemu »druženju«. In masturbiranju. S tičem itak lažje zlezejo v pornič kot pa v bejbo.