Ana Pupedan, slovenski glasbeni humoristi prvega razreda, se na srečo nočejo iztrgati iz domačega pivškega okoliša. Njihova lucidna narečna opažanja o bedastočah, ki se dogajajo v bližnji in širši okolici, v glasbenem svetu, politiki in družbi, puščajo na obrazih poslušalcev sladko-grenki nasmeh. Iz zabavljaškega rocka se tematikam pesmi primerno spuščajo v ustrezne žanre v reggae v delavsko trpečem Wat kan aj du, v poceni latino v soapopernem Marimar in v južnjaški pridih v Nemoj da me pljuneš. Včasih se sicer zdi, da produkcija ni ravno vrhunska, toda na to hitro pozabiš ob komentarjih, kot so: o telefonskem seksu imaš seksi glas, ampak meni se zdi, da na drugem koncu žice grda baba sedi, o grabežljivih glasbenih menedžerjih ne moreš te tortice, ker ta je moja, klobase so moje, jota je tvoja ali o latinskoameriških žajfnicah zadeva se potem tik, tak zakomplicira, ko Miramar v bistvu njen brat aranđira. Ana Pupedan so poskrbeli za nov odmerek smeha, pa tudi za kakšno resno temo v premislek.