Za varnost je treba potrpeti. Živimo v prozorni družbi brez zaves na oknih. Smo bolj varni? Najbrž. Ampak živimo v svetu, v katerem lahko država tajno nadzoruje vsakega posameznika, ki ni zagrešil kaznivega dejanja, in za to nima sodnega naloga. Ampak zakaj potem tega ne počne tudi takrat, ko to lahko dela javno, s sodnim nalogom, in je sum kaznivega dejanja očiten? Ob vsem tem veselju nad nadzorom in transparentnostjo družbe nekako ni razumljivo, kako je bilo mogoče v noči čarovnic leta 2005 izprazniti trezorje banke SKB nasproti notranjega ministrstva v Ljubljani, v neposredni bližini tajne lokacije Sove, v ulici, v kateri so bile nameščene naprave za nadzor mednarodnega telefonskega prometa, ne da bi se kateri koli instituciji še danes sanjalo, kdo je izvedel rop stoletja. Nekakšno zvezo z varnostjo bi to moralo imeti.