Da bi si olajšal razmere doma, kjer njegova vlada že dve leti skrbi predvsem za zakonodajne reforme, ki ustrezajo osebnim interesom medijskega mogotca in lastnika Mediaseta, je Berlusconi veliko vložil v celostno podobo svoje domnevne mednarodne pomembnosti. Skrbno poroča o svojih prijateljskih telefonskih klepetih z Bushem, Putina vabi na oddih na sardinsko Costo Smeraldo, sonarodnjake prepričuje, kako je za mir in mednarodno težo Italije pomembno tudi žrtvovanje dobrih fantov v Iraku. Spotaknilo pa se mu je pri evropski ustavi, ki za zdaj na platnici še ne nosi kot je že zmagoslavno napovedoval imena večnega mesta.