Imamo kar nekaj zvestih bralcev, ki niso Gorenjci, a jih Gorenjska in novice v Gorenjskem glasu zanimajo. Eden takih naročnikov je Alojz Majger iz Celja. Po upokojitvi in odkar je ostal sam, veliko svojega časa nameni branju. Novice in reportaže v časopisu namreč človeka v mislih ponesejo v še tako oddaljen kraj, tudi v nedosegljive kotičke doma in po svetu. Kadar pa si zaželi klepeta in ni v bližini nikogar za pogovor, nas pokliče. Razgovor s sočlovekom je vedno najboljše pomagalo, kadar ura ne gre in ne gre nikamor, in dober pripomoček za dobro voljo, včasih pa celo odžene bolezen. V zadnjem telefonskem klepetu nam je Alojz razkril željo, da bi enkrat rad videl kje Gorenjski glas nastaja. In tako se je v sredo usedel na avtobus in se res pripeljal v Kranj. Navdušeno nas je pozdravil in se na kratko razgovoril ter posedel v naši redakcijski sobi, naši fotografinji Tini Dokl pa je vzhičeno pomežiknil v aparat.