prav, ki so neprestano snemale v povprečju 121 telefonskih in 28 telegrafskih pogovorov naenkrat. Do trenutka, ko je bil predor odkrit, se je nabralo že 50.000 magnetofonskih trakov s 443.000 pogovori. Telegrafski aparat je vsak dan porabil približno 300 metrov papirja. Izjemno pomembni so bili za Američane vojaški podatki, na primer reorganizacija sovjetskega obrambnega ministrstva, vojaško sodelovanje v varšavskem paktu, kadrovske spremembe v sovjetski vojski, premiki čet, številke vojaških pošt, imena znanstvenikov, ki so razvijali atomsko orožje, in podobno. Zanimivo je, da je KGB v bližini Potsdama prisluškoval ameriškemu telefonskemu kablu, vendar so ga Američani čez nekaj časa nehali uporabljati. KGB ni vedela, zakaj. Razlog je bil zelo preprost. To prisluškovanje je vodila enota KGB iz Karlshorsta, njenim telefonskim pogovorom pa so prisluškovali v predoru. KGB je pozneje zatrjeval, da zaradi predora nima nobene škode, saj je zase uporabljal drugo telefonsko mrežo in ne tiste, ki so ji v predoru prisluškovali. Toda sovjetska vojaška obveščevalna služba GRU je tu uporabljala kar 25 telefonskih linij, ki so jim Američani prisluškovali.