T o častno priznanje je prejel Jože Kogoj, ki smo ga izbrali med vsemi podjetniki oziroma podjetniškimi skupinami, ki smo jih predstavili na naslovnicah Revije za razvoj v preteklem letu. Jožeta Kogoja ste lahko bolje spoznali v osmi številki naše revije, tukaj pa podajamo našo redakcijsko utemeljitev za podelitev priznanja Podjetnik leta, ki smo jo oprli še na oceno Davida Malniča. Utemeljitev uredništva Nekako na sredi med obema vojnama je podjetništvu pripisal veliko vlogo slavni ekonomist Joseph Schumpeter. Zanj je podjetništvo "kreativna destrukcija", tisti način gospodarjenja oziroma tista gospodarska dejavnost, ki se razlikuje od rutinskega "krožnega toka" gospodarstva. Pol stoletja za njim pa je drugi veliki ekonomski mislec, Peter Drucker, pripisal podjetniškemu duhu (tudi) na drugih področjih (uporablja izraz "socialne inovacije") zgodovinsko vlogo, ker je znanilec nove dobe, ki prihaja za obdobjem države blaginje. Za to, da prihaja doba podjetništva, je vedno več argumentov. Ekonomisti govorijo o "zmanjševanju stroškov" tako v proizvodnih kot neproizvodnih organizacijah in ustanovah. Teoretiki organizacij govorijo o "fleksibilnosti" in "dinamičnih mrežah", tehnologi o "inovativnosti". Vsaka veda ima svoje definicije za pojav, ki bi mu lahko s skupnim izrazom rekli " podjetniške rešitve " in ki se dokazujejo na primer z velikim številom novih delovnih mest, ki jih v ZDA odpirajo tako imenovane gazele, hitro rastoča nova podjetja , ali z dinamičnim gospodarstvom severne Italije, zaradi katerega se ta država vzpenja po lestvici gospodarskih velesil, ali s tem, da Toyoto pravzaprav sestavlja 30.000 v mreže povezanih podjetij itd. Zato seveda ni naključje, da je v vzponu tudi akademska disciplina, ki preučuje podjetništvo. V ospredje te discipline se je v zadnjih letih prebilo zanimanje za preučevanje podjetniškega vedenja. V nasprotju s prejšnjimi obdobji, ko je bilo dovolj ugotoviti, da podjetništvo prinaša gospodarsko dinamiko, ki se kaže v rasti oziroma dobičku ("kaj" za ekonomiste), ali ko je bilo v ospredju iskanje motiva za podjetništvo ("zakaj" sociologov in psihologov), se je danes prebilo v ospredje vprašanje, "kako" delujejo podjetniki. Ta "kako" je nadvse teoretično privlačen za profesorje podjetništva in managementa, še več pa ima praktične veljave. Eno izmed pomembnih vprašanj današnjega sveta je namreč vprašanje, ali se je mogoče podjetniškega vedenja naučiti. Z drugimi besedami, ali je mogoče v vedenju uspešnih podjetnikov odkriti zakonitosti, ki bi jih mogli prihajajoči novi podjetniki posnemati in si tako prihraniti trud in napake oziroma si odpreti pot, ki bi sicer ostala za vedno zaprta. Ko je Revija za razvoj v minulem letu predstavljala podjetnice in podjetnike oziroma podjetniške skupine, je težila k temu, da bi svojim bralcem kar najbolj odkrila način razmišljanja in delovanja predstavljenih podjetnikov-tisto, čemur bi se v skladu z danes največjim poudarkom v podjetništvu reklo podjetniški "kako". In ta "kako" je tudi merilo za izbor Podjetnika leta med vsemi predstavljenimi podjetniki. Med vsemi podjetnicami, podjetniki in podjetniškimi skupinami je ta "kako" najbolj izrazit in zrel pri podjetniku Jožetu Kogoju iz Mirna pri Novi Gorici. Verjetno to ni naključje, saj gre za podjetnika, ki se ukvarja s proizvodnjo in ki je moral ta "kako" dolgo piliti - bolj ali manj intuitivno. A če smo ta "kako" prav dojeli, se povsem ujema z analizami najboljših zgledov podjetništva. Eno izmed prvih imen, če ne kar prvo, teorijo o podjetništvu, Howard Stevenson s Harvardske univerze, definira podjetništvo kot "iskanje priložnosti, ki potrebujejo za svojo realizacijo vire, ki presegajo tiste, ki jih ima podjetnik na voljo". Z drugimi besedami, podjetnik je tisti, ki zna odkriti poslovno priložnost, a za njeno uresničitev oziroma uporabo nima potrebnih virov ali zmogljivosti (materialnih in nematerialnih). Vendar to zanj ne pomeni ovire, temveč izziv. Da bi ponujeno priložnost izrabili, "sestavi" tuje materialne in nematerialne sile in ustvari podjetje oziroma sistem; ta kot rezultat uspešne kombinacije sil na koncu izkaže dobiček kot finančno mero uspeha. Jože Kogoj je dobil svojo podjetniško priložnost pred približno desetimi leti, ko se mu je ponudila možnost, da začne izdelovati elemente za telefonijo. Sprejel jo je. Na začetku mu je zadostovala potrditev, da zna narediti tisto, kar znajo narediti drugi. Toda kmalu je prišlo v njem do preskoka. Začel je oblikovati svojo podjetniško vizijo - in to je spet nekaj, kar podjetnike prav tako loči od drugih ljudi (podobno kot lastnost odkrivanja priložnosti). Vizija je tista, ki podjetnika žene naprej, da želi vedno več. Zgradil je pravi sistem, v katerega so kot enakopravni elementi vključeni podjetnik, številni inovatorji in porabniki (se pravi trg). V strokovnem jeziku bi rekli, da je zgradil lastno dinamično mrežo, katere odlike sprejema v svoji utemeljitvi David Malnič. Ta dinamična mreža, z Jožetom Kogojem v središču, ustvarja vedno več izvirnih elementov za telefonijo in jih zaokroža v sistem "Kogoj". Lahko rečemo; vizija je dozorela. Izjemna poteza - morda osrednja poteza njegovega "kako" - je Kogojeva komunikativnost. Ves uspeh njegove dinamične mreže temelji na komunikaciji z uporabniki, od katerih dobiva spodbude za naprej in povratne informacije o kakovosti svojih rešitev, in na komunikaciji z najrazličnejšimi sodelavci, ki jih spodbuja k ustvarjalnosti. Zato je njegova "metoda dela" sproščen pogovor v skupini, v katerem sodeluje tudi po petnajst ljudi - prijateljev in sodelavcev hkrati. In zato je zapis o Jožetu Kogoju v Reviji za razvoj tudi naletel na precejšen odziv v Kogojevi bližnji in daljni okolici. Značilna reakcija zlasti podjetnikov je bila: zvedeli smo, kako se "to" dela. Zaradi razkrivanja podjetniškega "kako" se RR kot nekoč založnik Revije za razvoj in danes Podjetnika uvršča v središče problematike, ki v tem trenutku zanima tudi razviti svet. Zaradi svojega prepričljivega podjetniškega "kako", ki ga je znal razložiti tudi drugim, pa Jože Kogoj zasluži priznanje Podjetnika leta 1992. Ocena Davida Malniča Podjetje Kogoj je začelo svojo razvojno pot leta 1982 z razvojem zaščitnih slogov za varovanje pred udari strele in prenapetostmi v telekomunikacijskih omrežjih; serijska izdelava teh izdelkov je stekla leto kasneje. Kasneje so osnovni program zaščitnih slogov z dodatkom varistorskega dela prilagodili tudi za fino (sekundarno) zaščito, s čimer se je razširilo območje njegove uporabnosti, saj tako dopolnjeni izdelek omogoča prenapetostno varovanje tudi elektronskih polprevodniških sestavnih delov. Zaščitni slog je tisti izdelek, zaradi katerega je postalo ime KOGOJ znano v domači telekomunikacijski panogi. Naslednja izdelka sta bila zaščitna modula, predvidena za letvice PAP in KRONE v delilnikih telefonskih central. Ta izdelka sta logično nadaljevanje prejšnjega razvoja, pri čemer postavljata funkcijo prenapetostne zaščite ob same telefonske centrale - osrčja telekomunikacijskih sistemov. Ta nadaljnji razvojni korak pomeni obenem kvalitativen preskok v tehnološkem zorenju podjetja: samostojna konstrukcijska in tehnološka rešitev modulov, miniaturizacija, uporaba tiskanih vezij ter vzporedno obvladovanje zahtevnih postopkov obdelave plastičnih mas. Največji tehnološki dosežek v tej prvi razvojni fazi podjetja je bila prenosna testna naprava za zaščitne module, ki pomenijo obenem tudi pozitivno opravljen test tehnološke in razvojne zrelosti podjetja. V novo razvojno fazo je podjetje stopilo leta 1990 z razvojem univerzalne telefonske lestvice, ki se funkcionalno navezuje na zaščitne module. Nova lestvica je zaradi enostavnih tehničnih rešitev, kar zadeva montiranje in vzdrževanje, še posebno primerna za telefonska omrežja v okoljih, v katerih si množična tehnična kultura še utira pot. V težnji, da bi ponudili sistemske rešitve, za zdaj dopolnjujejo osnovno ponudbo - letvice in zaščite KOGOJ - uvodne in razdelilne kabelske omarice.Čeprav je večina razvojnih in poslovnih naporov usmerjena k sistemskemu zadovoljevanju potreb upravljalcev telekomunikacijskih omrežij, pa sedanja proizvodnja in tehnološka baza omogočata podjetju KOGOJ vzporedno razvijanje in ponudbo izdelkov, namenjenim tudi imetnikom telekomunikacijskih in telematskih naprav, t.j. končnim uporabnikom tovrstnih storitev. V to skupino spadajo izdelki, kot so elektronski telefonski dvojčki, zaščite za elektronske telefonske aparate in sploh zaščite za telematske terminale. Razvoj podjetja KOGOJ bi pomenil fenomen tudi v veliko naprednejših okoljih, kot je naše. Pri tem gre za kombinacijo izrednih naporov, ki so čez čas kronani tudi s primernimi uspehi za tehnološko-razvojnem, organizacijsko-proizvodnem in tržnem področju. Tako kot marsikatero podjetje je tudi podjetje KOGOJ začelo svojo razvojno pot v garaži, pri čemer sta bila glavni proizvodni vir podjetniška volja in talent. Zamisel o izdelavi elektromehanskih zaščitnih modulov se je porodila bolj ali manj po naključju, vendar je bila izpeljana tehnično brezhibno. Tako je bil vzpostavljen prvi stik podjetja s trgom, ki je odtlej njegov največji zunanji vir, v smislu razvojnega navdihovalca in pospeševalca. Podjetje namreč razvija nove izdelke v neposrednem fizičnem sodelovanju z nekaterimi izmed najbolj kvalificiranih predstavnikov svojih kupcev. Z zavestno odločitvijo se je podjetje KOGOJ ustalilo na tem trgu in svojo temeljno in stalno družbeno vlogo vidi v zadovoljevanju potreb po napravah, opremi in tehničnih rešitvah za telekomunikacijska omrežja, pri čemer želi ponujati sistematske rešitve. Pri tem teži podjetje k reševanju ključnih in osrednjih tehničnih problemov svojih kupcev, t.j. upravljalcev telekomunikacijskih omrežij in sistemov, in v skladu s tem že razvija novo družino izdelkov, ki se navezujejo na optične kable. Z notranjih vidikov je presenetljiva predvsem učinkovitost tehnološkega razvoja podjetja KOGOJ. To je tudi zasluga strojniškega šolanja in poprejšnjih delovnih izkušenj podjetnika Jožeta Kogoja. Za uresničenje skupnih zamisli zna Kogoj poiskati najbolj nadarjene inženirje-tehnologe, ki v neposrednem sodelovanju s kvalificiranimi predstavniki kupcev razvijajo nove izdelke po postopku »test and trial«. Ker si Kogoj te razvojne skupine izbira po preizkušenem merilu skladnosti značajev, pri njihovem delu pri čemer dosledno sodeluje tudi sam, navadno ni težav. Naslednji razvojni člen podjetja KOGOJ so orodjarji. Kogoj si poišče najboljše orodjarje v bližnji in daljni okolici in ti postanejo njegovi stalni sodelavci. Velika in manjša orodja,pravo morje orodij so unikatni in nadvse natančni izdelki ter so tehnološka baza (software) podjetja. Zaključna faza tega procesa je proizvodnja, ki je zastavljena tako, da je v matičnem obratu zaposlenih le nekaj ljudi, ki opravljajo končno montažo izdelkov. Večina proizvodnje je razdeljena med posameznike v bližnji in daljni okolici, in sicer tako da je omogočena kar največja fleksibilnost in da je obenem mogoče izdelovati tudi velike serije. Prodaja izdelkov teče deloma pred posrednikov, deloma neporedno. Glavna prodajna trga sta Slovenija in Hrvaška, utečen je tudi izvoz v Italijo, ki bi se lahko z dodatnimi napori še povečal. V sedanji razvojni fazi namenja podjetje večjo pozornost prav utrjevanju trženja. Opisani primer podjetja KOGOJ je fenomenalen iz več razlogov. Prvič, gre za popolnoma samostojen razvoj, ki izhaja iz minimalnih materialnih danosti in se kasneje ne opira na državo ali zunanje podporne ustanove (tipa BIC ipd.) Drugič, gre za tehnološko visoko zahtevno programe, razvite v času vsestranskega razvojnega hiranja družbenih podjetij, ki so po svojih dosežkih glede na skromne temelje in izhodišča presenetljivi. In tretjič, za intuitivno težnjo in sposobnost za preraščanje ter zaokroževanje proizvodnih programov v svojevrstno »podjetje brez podjetja«, kot ga priporočajo najsodobnejše teorije. V nasprotju s klasičnimi podjetji, ki temeljijo na lastnini proizvajalnih sredstev in neposrednem razpolaganju z delovno silo, so sodobni podjetniški sistemi vse bolj nematerialni. Ti sistemi temeljijo na skupnih tržnih programih, ki jih realizirajo samostojni proizvajalci ob smotrni delitvi dela in medsebojnem usklajevanju interesov. Takšen je tudi sistem, ki ga gradi okoli sebe Jože Kogoj, sodobni »homo faber«, t.j. podjetnik-inovator, ki zmore spreminjati svet v svojo in našo skupno korist.