"Te naročilnice," me je prekinil oče. "So ..." Stavka ni dokončal. Kaj je mislil s tem? Je mislil na center za triper? Od kod je to vedel? Je morda kdaj gledal v mojo denarnico? Moja mati se je diskretno obrnila, ko sem ji spet dal telefonsko slušalko, o ja, ona ve, kako je mogoče s tako imenovanimi obzirnimi gestami ponižati.
Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
---|---|---|
Te | ta | kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik |
naročilnice | naročilnica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik |
me | jaz | osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
prekinil | prekiniti | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
oče | oče | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik |
So | so | neuvrščeno |
Stavka | stavka | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
ni | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani |
dokončal | dokončati | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
Kaj | kaj | vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
mislil | misliti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
s | z | predlog; orodnik |
tem | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik |
Je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
mislil | misliti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
na | na | predlog; tožilnik |
center | center | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
za | za | predlog; tožilnik |
triper | triper | samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne |
Od | od | predlog; rodilnik |
kod | kod | splošni prislov; nedoločena stopnja |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
to | ta | kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik |
vedel | vedeti | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
Je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
morda | morda | členek |
kdaj | kdaj | splošni prislov; nedoločena stopnja |
gledal | gledati | glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol |
v | v | predlog; tožilnik |
mojo | moj | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, ednina |
denarnico | denarnica | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
Moja | moj | svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina |
mati | mati | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
se | se | povratni zaimek;, klitična naslonskost |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
diskretno | diskretno | splošni prislov; nedoločena stopnja |
obrnila | obrniti | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol |
ko | ko | podredni veznik |
sem | biti | pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani |
ji | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost |
spet | spet | splošni prislov; nedoločena stopnja |
dal | dati | glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol |
telefonsko | telefonski | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik |
slušalko | slušalka | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik |
o | o | predlog; mestnik |
ja | ja | členek |
ona | on | osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik |
ve | vedeti | glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina |
kako | kako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
je | biti | pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani |
mogoče | mogoč | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik |
s | z | predlog; orodnik |
tako | tako | splošni prislov; nedoločena stopnja |
imenovanimi | imenovan | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik |
obzirnimi | obziren | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik |
gestami | gesta | samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik |
ponižati | ponižati | glavni glagol; dovršni, nedoločnik |