Za nekatere je knjižnica trdnjava miru in varnosti, v njej je npr. mogoče najti zatočišče pred nasilnimi sošolci. V knjižnici je, sodeč po aktualnem dogajanju, silno lepo klepetati na glas (še lepše je klepetati potiho, ampak mnogi tega ne vejo), vanjo se je mogoče zateči pred dežjem - kadar je odprta, se ve, sicer dobi človek samo streho nad glavo, z leve in desne ga pa bičajo veter, dež in kar je še človeku prijaznih naravnih pojavov. Mogoče jo je uporabiti tudi kot telefonsko celico – tu bo naše klepetanje gotovo našlo odprta ušesa. Zateči se v knjižnico je v primerjavi z zatekanjem v trgovino relativno poceni, skoraj zastonj – nihče ne pričakuje, da bomo v knjižnici kupovali, kvečjemu si bomo kaj sposodili. Dobro, dobro, dokler samo gledamo, tudi v trgovini ne stane nič. Ampak saj veste, kako je tisto z duhom in mesom, ki tako rado popusti skušnjavi…