O raziskavi »Zaupanje v slovenski management 2009« Raziskava je bila izvedena s telefonsko anketo med 25. avgustom in 14. septembrom 2009 na reprezentativnem vzorcu 2242 anketiranih. Med anketiranimi je bilo 749 za raziskavo relevantnih oseb, zaposlenih v organizacijah s 30 ali več zaposlenimi, ki niso v vodstvu organizacije. V raziskavo so bili vključeni zaposleni iz javnega in zasebnega sektorja. komunikacijske potrebe zaposlenih. Vsako orodje internega komuniciranja ima namreč specifike – prednosti in slabosti, ki lahko privedejo do učinkovitega komuniciranja, izjemoma pa celo eskalirajo v vrsti stavkajočih delavcev. Tiskana orodja internega komuniciranja (bilteni, časopisi, revije oglasne deske, lepaki, skrinjice za zbiranje predlogov, brošure, transparenti idr.) imajo v informacijski družbi še vedno nekaj prednosti pred drugimi hitrejšimi in cenejšimi (recimo spletnimi) orodji. Kot ključne prednosti je treba navesti: 1. prenosljivost (tiskane publikacije lahko vzamemo kamorkoli); 2. boljša berljivost (berljivost tiskanih publikacij je boljša kot pri besedilh na zaslonu); 3. trajnost (papir je obstojen mnogo let); 4. avtoriteta (tiskane publikacije so bolj verodostojne od spletnih virov); 5. možnost dodatnih zapiskov in 6. dostopnost (za prebiranje revij, časopisov, biltenov zaposleni ne potrebujejo posebne opreme). Poleg tega ponujajo celovito zgodbo, razlago in okvir, omogočajo globino ter analitičnost in več podrobnosti. Zato jih uporabljamo predvsem pri informiranju o poslovanju podjetja, razlagi in interpretaciji informacij. Ob množici drugih orodij osebno komuniciranje še vedno ostaja najbolj pomembno in cenjeno med zaposlenimi. Poznamo tri razsežnosti osebnega komuniciranja, ki se razlikujejo glede na položaj zaposlenih v organizaciji. Najvišje vodstvo (uprava, izvršni direktorji) komunicira predvsem vsebine, strateško pomembne za obstoj in razvoj organizacije. Pri tem uporabljajo ta orodja osebnega komuniciranja: 1. sestanki z velikimi skupinami, recimo letni nagovori zaposlenih, s katerimi posredujejo ključna sporočila, pomembna za organizacijo; 2. zbori delavcev, podobni obliki nagovorov, le da so manj formalne narave, udeležba pa ni obvezna; 3. sestanki z preostalim vodstvom, običajno gre za redne mesečne ali četrtletne sestanke, na katerih sporočajo pomembne poslovne teme; 4. obiski dislociranih enot organizacije, ki so priložnost za redka srečanja najvišjih vodilnih z zaposlenimi v teh enotah; 5. MBWA (Management-by-walking around) ali neformalni pogovori z zaposlenimi med obhodom organizacije, ki jih opredeljujemo kot obliko osebnega seznanjanja vodilnih z razmerami v organiza-